Obalo zaznamujejo obmorske dejavnosti, kot so solinarstvo, ribištvo, ladjarstvo in plovba. Ribištvo v Slovenski Istri je prvič omenjeno v dokumentih o zborovanju pri Rižani leta 804. V njem so omenjeni dohodki, ki jih je vojvoda Ivan prejemal od ribolova v Istri. Ulovili so največ sardel, sardonov in papalin. Danes je ulov drugačen. Največ ulovijo sardel, škombrov, brancinov, orad, mormorov, listov, cipljev, sip in folpov. Ribiči so zasebniki z izjemo podjetja Delamaris iz Izole, ki se ukvarja tudi s predelavo rib. Tradicija predelave rib v Izoli sega v leto 1882, ko so Francozi ustanovili Francosko splošno družbo za živilske konzerve (Pucer, 2000).

Mile zime in topla poletja botrujejo značilnim kulturam. Eden izmed zaščitnih znakov področja so vsekakor oljke in oljčno olje. Že v preteklosti je bila v vsaki istrski vasi torklja, kjer so oljke mleli s kamni in iz dobljene mase s stiskanjem izcedili olje. Že od časa Rimljanov je bila pomembna kmetijska dejavnost vinogradništvo. Grozdne jagode zorijo na terasastih južnih pobočjih in dajejo kvalitetna vina, od refoška do malvazije. Na terasah in njivah v dolinah so že v začetku 19. stoletja sadili krompir, paradižnik, česen, čebulo, grah in fižol. Pozneje se jim pridružijo še blitva, špinača, ohrovt, melancane, bučke, artičoke, koromač in različne vrste solat. V gozdni podrasti je obilo za istrsko kuhinjo značilnih špargljev. Izjemno cenjena in draga goba tartuf, imenovana tudi »diamant kuhinje«, raste v koprskem zaledju, od Črnega Kala do slovensko-hrvaške meje v dolini reke Dragonje, okoli vasi Gradin, Gračišče, Trsek, Malinska Vala, Abitanti, Marezige in drugod. Iskalci oziroma lovci na tartufe naberejo do 250 kilogramov belih in od 150 do 200 kilogramov črnih tartufov na leto Ustanovljeno je tudi društvo tartufarjev Slovenske Istre, ki skrbi za ohranjanje tradicije tartufa (Pucer, 2000; Šuligoj, 2005).

Oljčno olje	Artičoke	Koromač

Istra je že od nekdaj bogata s sadnim drevjem. Značilne so češnje, smokve (fige), hruške, breskve, marelice, zlato jabolko (kaki) ter slive pa tudi škurše (ki ima majhnim hruškam podobne sadeže), nešpole (nešplje), žižole in mandeljni. Domačini cenijo zgodnje jagode in jesenske kakije.

Zgodovinsko najpomembnejši žiti sta pšenica in koruza. Z mletjem so dobili belo in rumeno moko, ki so jo nato uporabili pri peki in kuhi. Manj pomembna žita so bila rž, ječmen in oves. Žito so mleli vodni mlini, ki jih je bilo največ na reki Rižani. Danes ne deluje več noben mlin.

Prebivalke okoliških naselij, šavrinke, so v krušni peči pekle bel kruh in ga prodajale v mestih. Nosile so ga na glavi v košarah (plinjerjih) in posebnih vrečah (bisagah). Tiste, ki so v mesta nosile mleko, sir, skuto in maslo, so imenovali mlekarice.

Šavrinki s plenjerji

Živinoreje dandanes v Istri skoraj ne poznajo več. Redki redijo le še prašiče in perutnino za lastne potrebe. Vse do šestdesetih let 20. stoletja je bila zelo razvita govedoreja. Govedo so uporabljali za delo na polju in za pridobivanje mleka. Za prehrano sta od živali pomembni še divjačina in drobnica.

Sol je imela v prehrani vedno pomembno vlogo. Včasih so jo veliko uporabljali za konzerviranje živil. Soline so prvič omenjene v trinajstem stoletju, razcvet pa doživijo tri stoletja kasneje. Soline so bile v Kopru, Izoli, Strunjanu, Luciji in Sečovljah. Danes deluje le še del sečoveljskih solin. V solinah uspevajo danes zaščitene slanuše, ki so jih solinarji nekoč uporabljali za prehrano.

Žižole	Kaki	Črni in beli tartuf

V ugodnem podnebju rastejo tudi mnoge začimbe in dišave. Tesno spojene z istrsko kulinariko obogatijo in dopolnijo okus vsake jedi. Priljubljene so zlasti lovor, majaron, timijan, šetraj, origano, žajbelj, rožmarin, bazilika, koper, koriander, kapre, brinove jagode, žafran, koromač, zelena, peteršilj, čebula in česen (Pucer, 2000; Nussdorfer, 1991).

Vrsto receptov za jedi iz istrske kuhinje najdete na tej povezavi.

Vir:

Živković, Milica in Poklar Vatovec, Tamara. Istrska kulinarika. avgust 2009. 

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-
Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.