BP: Zanimivo, ta stvar ima velik uspeh in je bila ravnokar izbrana med 70 najlepših kleti sveta. Tudi Japonci jo hodijo ogledovat. Ne vem, zakaj, zasnoval sem jo hitro, ni bila kak high-tech razklan nebotičnik.

Vinska klet Brič - detajl notranjosti

Ampak tema je bila tudi kritična. Propadanje kulture kamna. Pokrajina brez svojega zidu je kot narod brez lastnega jezika. Celoten Kras, celotna Dalmacija je bila zibelka kulture kamna. Industrializacija in informacija je to zelo popačila. Toda informacija ni izobrazba, ni kultura. Ta vsebuje memos, spomin. Informacija je le kratkoročno sporočilo. Danes nimate niti več delavcev, ki bi znali napraviti suhi zid ...

Vinska klet Brič

PB: Kaj pa je to suhi zid?
BP: Suhi zid [smeh] je zid, ki ga naredite s skladanjem kamna brez malte, brez ometa. Tudi v Ljubljani naletim večkrat na zid iz razbitih kamnov in vmes pet centimetrov ometa. To deluje kot cmoki v močniku. To ni več kamen, to so knedli. Kamen izgubi svojo težo. Suhi zid je zid iz samega kamna. Brič je v tem oziru polemičen projekt. Visoko nad Dragonjo, od koder se vidijo Benetke in Dolomiti, ni bilo cest, ničesar. Najeli smo 15 delavcev, najprej Makedoncev, kasneje Dalmatincev. Iz zemlje so izkopavali kamnite monolite, jih klesali in zlagali v zid. Tam, kjer je bila odprtina med dvema kamnoma večja od širine palca, sem jih primoral, da so v fuge natlačili okruške. Tako smo dobili dolge, rahlo razgibane, reliefne teksture, zlite v arhaične elementarne oblike. Kamen je avtohton, domač. Iz Španije pa sem pripeljal lesene kompozite za preostale zidne površine.

Detajl fasade s kombinacijo suhega zida in kamna

Zakaj? Edino tam sem dobil produkt, ki se ne stara, z leti ne spreminja. Ne postaja kot prehitro usihajoča ženska, ki je šele potem spet lepa, ko je res stara. Zanimalo me je to: nekaj od zunaj in nekaj mojega. Slovenec gre po svetu, se poroči s Španko in dobi krasnega sina s črnimi lasmi in modrimi očmi. To me je tudi zanimalo, ta crash kultur, ne samo tista slovenska bit, slovenska dvojina in bla, bla, bla ... To je premalo. Rad moraš imeti svoje stvari, ampak moraš imeti tudi obseg, ljubezen do drugega. Svojo kulturo lahko najlaže razumeš, če razumeš druge kulture in jih tudi spoštuješ. Potem šele razumeš svojo. Če ne, si nacionalist, rasist.

Iz intervuja Borisa Podrecce za revijo Playboy 10.09.2008
Vir:
http://www.playboy.si/branje/intervju/boris-podrecca/