Geološki tabor v Slovenski Istri leta 2007 je ponudil proučevanje zanimivega skladja med rabo lokalnih kamnin in značilnostmi lokalne arhitekture. Dotaknil se je treh znanih istrskih vasic: Hrastovelj, Abitantov in Krkavč. Ugotovitve seveda podpirajo pomembno pravilo pri vzdrževanju in obnovi kulturne dediščine ter pristnih novogradnjah, da moramo uporabljati lokalne materiale, kar predvsem velja za kamen.

Pozornemu očesu tudi ne uidejo klavrni kamniti detajli, kadar želijo posamezniki pri obnovi ali novogradnji ponesrečeno ustvariti prvinsko sožitje z okolico in lokalno tradicijo. Ali z besedami znanega arhitekta Borisa Podrecce, da so kamni …«kot cmoki v močniku«…

1. Hrastovlje
Vas je nastala pod kraškim naluskanim robom, na sistemu poleglih gub. Flišne kamnine tvorijo jedra sinklinal, alveolinsko-numulitni apnenec (ANA) pa jedra antiklinal. Fliš hitreje prepereva, bolj je podvržen eroziji, zato so flišna pobočja položnejša oz. subhorizontalna. Z oddaljenostjo od kraškega roba se kot gradbeni material zmanjšuje količina apnenca (ostane uporaba za portale, preklade) zaradi dragega transporta in povečuje uporaba peščenjaka.

Hrastoveljski tabor od znotraj	Hrastovlje cerkev Sv. Trojice
Hrastovlje iz kamna	Novi zadrževalni suhi zid v Hrastovljah

2. Abitanti
Abitanti ležijo v neposredni bližini meje s Hrvaško in danes nimajo stalnih prebivalcev. Vas naseljujejo tipične enonadstropne istrske hiše. Za gradbeni kamen so uporabili peščenjak iz bližnje okolice, debelina zidov znaša med 60 in 70 cm zaradi boljše izolacije. Kot vezivo so uporabljali negašeno apno, ki so ga uvozili od drugod. Zidovi prvotno niso bili ometani, ker bi zaradi vlage prišlo do odstopanja ometa ali pa propadanja kamna pod ometom. Zaradi večje trdnosti in boljše nosilnosti so portali nad okni in vrati iz apnenca. Vrata pravokotne oblike so enostavna lesena, v zgornjih predelih so lahko okrašena. Hiše so imele tudi velike kleti za shranjevanje vinskih sodov.

Ostanki Abitantov	Tekstura domačije Grondali	Svinjak v ABitantih

Pri kraških hišah so za kritino uporabljali skrilave glinavce (t.i. škrlj), zato strehe dosegajo velike naklone, celo 50-60°, saj je posamezen strešnik prekrit s polovico naslednjega. Pri istrskih hišah so strehe prekrivali s slamo ali večjimi ploščami peščenjaka, ki se niso prekrivale, ampak le dotikale med seboj, tako da so bile strehe položnejše. Med ploščami je bilo vezivo. V današnjem času se strehe prekriva z opečnatimi strešniki.

3. Krkavče
Hrastovlje, Abitanti in Krkavče se nahajajo v geotektonski enoti Jadransko-Apulijsko predgorje, za le-to pa ni značilna pestra geološka zgradba. Vse tri vasi ležijo južno od kraškega naluskanega roba. Za območje je značilen eocenski fliš, pri katerem gre za menjavanje laporovcev in peščenjakov, vmes pa se pojavi šest megabedov. Megabedi so 5 do 20 m debele plasti apnenca, ki izvirajo s karbonatne platforme, ki je v paleogenu ležala južno od oceana. Peščenjaki izvirajo iz orogena na severu in so se zaradi potresov ter gravitacije sipali v morje ter se s turbitnimi tokovi usedali na dno. Laporovci predstavljajo pelagični sediment – prašni delci prisotni v vodi, ki počasi tonejo zaradi teže, zato se pojavljajo v tanjših plasteh kot peščenjaki. Pri podajanju časa usedanja peščenjakov govorimo že o nekaj sto letih, medtem ko pri laporovcih tudi o milijon letih.

Krkavče	Detajl iz Krkavč
Detajl Krkavč	Hm, to pa je Krkavški kamen

Arhitektura se odraža tudi v geologiji. Z oddaljenostjo od kraškega roba kot gradbeni kamen razen za nosilne elemente prevlada peščenjak, medtem ko se v bližini kraškega roba za gradnjo uporablja apnenec s posameznimi kosi peščenjaka (Hrastovlje).
Ogledali so si tudi Krkavče, ki je tipična istrska vas. Posebnost vasi je njena lega na megabedu. Središče vasi je trg s cerkvijo, ki je vklesan v živo skalo, v alveolinsko numulitni apnenec.

Več nformacij  o istrskem stavbarstvu dobite na tej povezavi, o rabi kamna v stavbarstvu pa na tej povezavi.

Vir:

Geotabor 2007

http://istra-mtb.net/index.php?topic=215.msg960#msg960