Prav tako je zanimiva zaradi posebnega stavbnega oblikovanja iz naravnih lokalnih materialov, kamna in lesa. Stavbe so preproste: na kratko jih lahko opišemo kot enostavne kvadre z nizkimi dvokapnimi strehami, s plitkimi strešnimi venci in z majhnimi pravokotnimi okni.
Enkratno zunanjo podobo dajejo domačiji slikovito nizanje objektov in dvorišč s prehodi in povezavami, predvsem pa domiselno oblikovani stavbni členi: baladur, številni kamniti loki, dimnik, vodnjak, kamniti svitki, vratni in okenski okvirji, ipd.
Do petdesetih let 20. stoletja so v skromnih stanovanjskih razmerah v severnem delu domačiji živele tri družine. Konec petdesetih let 20. stoletja pa so se njeni prebivalci odselili, domačija je ostala prazna in prepuščena propadanju. Štiri desetletja opuščenosti so pustila močne sledi na spomeniku, najstarejša stavba se je celo porušila. Leta 1998 je s pomočjo sofinancerjev Mestne občine Koper in Ministrstva za kulturo RS stekel projekt interventne spomeniškovarstvene obnove, ki je trajala do leta 2001. Poznejša dela je financirala le Mestna občina Koper.
Pri obnovi ima pomembno vlogo iniciativa vaške skupnosti, ki se zavzema za ohranitev domačije in jo že oživlja z novimi družabnimi, kulturnimi in turističnimi dejavnostmi, načrtuje pa tudi izdelavo muzejskega in pedagoškega programa. Na pobudo vaščanov in konservatorske službe je Mestna občina Koper od prejšnjih lastnikov odkupila osrednji del domačije. Leta 1998 je stekla interventna obnova stavbe na vzhodni strani, kjer se je porušila streha ter pri tem povlekla za sabo zgornji del zida in baladur. Ta del obnove je trajal do 2001, do leta 2012 je sledilo daljše obdobje mirovanja.
Do večjega premika pri obnovi je prišlo v letu 2012, ko je Mestna občina Koper vključila dokončanje obnove in opremo severovzhodnega dela domačije v projekt REVITAS. V celoti so bili obnovljeni dimnik, zatrepna stena hiše na zahodni strani in baladur. Od stavbnega pohištva so bila obnovljena vsa zunanja vrata, notranje stopnišče v severni stavbi, polkna, nekaj oken in fasada. Eden od konservatorskih ciljev je, da se ohrani čim več izvirne materialne substance, kot na primer hrastov strop pod lopo. V severni stavbi so ohranjeni izvirni streha, stropna konstrukcija in lesen pod, notranje predelne stene in ometi, okenska krila in notranja vrata. Leseni deli so bili očiščeni in zaščitno premazani, na strehi so bili zamenjani le strešniki.
V sklopu projekta je bilo urejeno tudi dvorišče. Izdelan je bil kamnit tlak po tradicionalnih vzorih: iz kamnitih plošč, položenih na izravnano podlago brez veziva. Prostor med kamni je bil zapolnjen z zemljo, ki se bo sčasoma sama zatravila. Obnovljeno je bilo kamnito korito ob steni hiše, v katerem bo posajena trta, ki se bo kot nekoč vzpenjala ob fasadi in po preprosti majhni pergoli, ki je že postavljena, do baladurja.
Vir:
http://www.izola.info/novica.php?izola=2315
