Na uvodu v delavnico
V nadaljevalnem projektu REVITAS II smo pozornost posvetili zahtevnejšim oblikam. Naša delavnica se je ukvarjala z dokončanjem svinjaka ali pr'kata, kot mu rečejo domačini in z zahtevno dozidavo obstoječega suhega zida na višini dveh metrov.

Na uvodu je Eda Benčič Mohar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije podala kulturno dediščinske veljave Bržanove domačije v Smokvici 15, kjer se je odvijala delavnica. Izpostavila je, da gre za eno izmed stotih najlepših primerov kmečke arhitekture na Slovenskem. Krasi jo devet obokov – voltov in izjemno razgibana stavbna arhitektura, ki se dosledno naslanja na uporabo domačih gradiv iz okolice.

Detajli Bržanove domačije

Predsednik društva Jugna Dejan Zadravec pa je v nadaljevanju povzel trenutna dela pri obnovi domačije. Obnavljajo pr'kat in ognjišče za kuhanje hkrati s sanacijo dela obstoječih zidov. Pri tem izvajalci dosledno uporabljajo stare materiale, ki seveda poudarjajo izvirnost kamnite arhitekture.

Vmesna faza gradnje pr'kata	Kurišče po čiščenju	Pr'kat dobiva ostrešje

Pričela pa so tudi dela na obnovi sosednje hiše, nekdaj in sedaj sestavnega dela kompleksa Bržanove domačije.

Ta del hiše gre ravnokar v obnovo

Mestna občina Koper je v okviru projekta REVITAS II sedaj že v celoti odkupila poslopja Bržanove domačije. Nazadnje bo prišla na vrsto obnova gospodarskega dela domačije, v katerem predvidevajo prenočitvene zmogljivosti, tako da bo kompleks Bržanove domačije lahko zagotavljal tudi ponudbo mladinskega hotela, hostla.

Streha pr'kata je pripravljena za polaganje korcev.	Tako pa zgleda lice pr'kata po obnovi

Gradnja je pričela
Razdelili smo se v dve task force skupini. Task force 1 je zaključevala gradnjo pr'kata z vdelovanjem škajic in drobnejših kamnov v steno zida od zunaj in znotraj. Kot je poudaril Dejan, pri tem ne gre le za estetsko dopolnjevanje ampak se s tem temeljito poveča trajnost in trdnost suhega zida.

Nujno potrebno "uvajanje v posel"	Se je že začelo

Task force 2 pa je gradila suhi zid na višini in organizirala priskrbo potrebnega materiala iz porušenega dela dvorišča Bržanove kmetije.

Kamni gredo na mesto	Če ne, je treba odbiti neravnine, štrline

Vdelovanje škajic – chinking bi rekli Angleži – se opravi po zaključku suhozidne gradnje. Zid mora biti tudi na oko lep in pri tem znatno pripomore zadelovanje večjih in manjših odprtin v zidu. Na dvorišču je bil cel kup majhnega kamenja in škajic, toda na koncu ga je zmanjkalo.

Zadelovanje rež v zidu	Natančno preverjanje

Delni krivec je bil seveda tudi suhi zid, ki ga je gradila druga skupina. Postrgali smo vse zaloge drobirja v bližini, da bi zapolnili notranjost zida.
Samo delo na gradnji suhega zida sta spremljala suhozidarska mojstra Dejan in Sergij in udeležencem posredoval bogato znanje o tehniki gradnje. Zapelo je odbojno kladivo, ko je bilo treba kakšen kot kamna prilagoditi in ga morda tudi špicati, da bi pridobili potrebno ravnino kamna, ki natančno nalega na spodnjega ali se prilega sosednjemu.

Špicanje kamna na temeljni plasti	To je bil udarni tandem suhozidarjev

 Če je bila gornja stran kamna v vrsti preveč neravna, so jo poravnali z dletom za kamne. Še dobro, da je bilo na razpolago dosti rok, kajti kamni, ki so jih dvigali, niso bili po teži prav nič prijazni. Čuvajte hrbtenico, se je razlegal Dejanov »ukaz«. Pomenilo je, da se pri premikanju kamnov ne smemo opirati le na moč in lastno hrbtenico ampak uporabljati preproste tehnike vzvoda, nosila (karjolo) in tovariško pomoč. Delovni vek suhozidarjev bi bil drugače precej kratek.

Napočila je tudi sprostitev, ki jo je v znatni meri podprla Kristinina mineštra s svežimi bobići. Seveda mora v tako mineštro stopiti tudi svinja. In da bi bila mera polna, smo dobili še slastne buhteljne. »Imate recept za te buhteljne?« Moj bog, kako pa naj jaz vem; vprašajte Kristino iz Šekov!

(Strogo zaupno: za naslednjo soboto pripravlja golaž s polento)

Prva izmena si je privoščila prijeten počitek

Nadaljevali smo z delom, nebo pa se je čedalje bolj oblačilo. Na zaključku je že padlo nekaj kapelj dežja, toda mi smo imeli delavnico pod streho. Kot naročeno, tole z vremenom; ni bilo več tako vroče.

Zidanje gre naprej	Suhozidarke so odigrale pomembno vlogo	Zid zaključujemo z zapiranjem površine

Popotnica
Tako se je delavnica uspešno zaključila. Takoj čez teden dni (22. avgusta) ji bo na isti lokaciji sledila delavnica o uporabi apna kot veziva in ometa. Pridite !

Z veseljem pa napovejmo novo štiridnevno delavnico za izgradnjo suhega zida od temeljev naprej na Medljanovi domačiji v Cetorah.

Izgled zida z zapolnjenimi režami. Zidi potrebujejo vzdrževanje. Če bo kaj izpadlo, se to popravi vsaj enkrat letno.	Tudi suhi zid je zrastel za več kot pol metra. Poglejte si njegovo teksturo. Tako se ujema s celotnim zidom, da ne bi nihče presodil, da smo njegov gornji del izdelali ravnokar.

Društvo Jugna si prizadeva, da bi organiziralo še več delavnic in pri tem reševalo kamnite »probleme« v istrskih vaseh in na podeželju.

Kdo ve, morda pa bodo Smokavci (tj, prebivalci Smokvice) tudi stopili skupaj in ob takem kulturno dediščinskem biseru pomislili še na idejo o razpršenem hotelu. V rokah imajo vse vzvode.

Vinko Pisar

Vir:

He,he, za razliko od ostalih prispevkov tega nisem vzel od nikoder. Gorje, če kdo kaj prekopira. Postal bo moj najhujši .... prijatelj.