V kmetijstvu se apna prav tako dosti uporablja: za izdelavo pripravkov za škropljenje ali premazov za zaščito sadja in pridelkov. V vsakdanjem življenju so ljudje uporabljali apno za razkuževanje pitne vode v cisternah in vodnjakih, za razkuževanje gospdoarskih objektov, in predvsem za redno vzdrževanje videza in zdravja prebivališč. Vemo tudi, da je imela vsaka hiša v preteklosti jamo z gašenim apnom. Redno so jo polnili, tako da gospodinjstvo ne bi nikdar ostalo brez tega univerzalnega sredstva.

Proizvodnja apna za gradbeništvo sega v daljno preteklost. Znano je, da so apno uporabljali nekaj tisoč let pred našim štetjem. Najbolj znano obdobje s pisnim in ustnim izročilom pa je antično obdobje, iz katerega črpamo naše izkušnje in nasvete za njegovo uporabo. Tako je znameniti rimski arhitekt Vitruvij v svojih spisih (Deset knjig o arhitekturi) podrobno opisoval načina vžiga, gašenje, shranjevanje in uporabo apna. Antični spomeniki do danes verno dokazujejo, da so znali apno strokovno uporabljati, da je bila njegova uporaba splošno znana tehnika in da je bil nezamenljiv material za gradnje zelo trajnih zgradb, ki danes predstavljajo kulturne spomenike najvišje kategorije.

Apno se je v srednjem veku uporabljalo kot osnovni gradbeni materiala, kar se vidi po neprekinjeni sledi do danes, ko je sodobna industrija pričela z raziskavami in razvojem novih materialov. Ti novi materiali doživljajo danes zaradi organizirane distribucije in enostavnejše uporabe veliko rast povpraševanja in so začeli nadomeščati tradicionalno apno. Ta pojav spremljajo nove tehnike in večje tehnološke zmogljivosti. Današnje generacije slabo poznajo apno kot gradbeni material, tako da je včasih treba oživljati proizvodnjo apna in njegovo uporabo od samega začetka.

Več pa na tej povezavi.

Vir:
http://www.dragodid.org/brosura-o-vapnu-i-pigmentima/