Kras. Sprehod po vasi. S kamnom tlakovano pot določajo in usmerjajo ozke in v višino grajene hiše, ki se sestavljajo v različno dolge nize, med seboj povezane z visokimi dvoriščnimi zidovi. Lišaji, mah in tu in tam kakšna stara plezalka, ki prekrivajo s prosojnimi ometi prekrite kamnite zidove, oznanjajo, da so te stavbe tu že dolgo. Vztrajajo zaradi kamna, obstojnega, trdega, težkega in za obdelavo trmastega in zahtevnega gradiva, ki je v graditeljsko kulturo kraške kulturne krajine vpet že stoletja.
Pot se dviguje in na robu strnjenega naselja korak zastane pred visokim kamnitim zidom, predrtim z velikimi kovinskimi vrati. Oko zazna svežino kovine in kamna ter ometa in lesa na stavbi, ki se razkriva izza vrat. Prelep pogled dopolni razveseljivo spoznanje, da bo kamen s kakovostnim vzdrževanjem in prenovo stavb še dolgo kljuboval času in plemenitil podobo kraških hiš in kraške krajine z videzom neminljivega, elegantnega in dragocenega.
Zapuščena kamnita hiša
Kdaj je bila na robu kraške vasi, na zemljišču današnje prenovljene hiše postavljena prva kamnita stavba, ni znano. Vemo pa, da je nadstropna zgradba - sestavljena iz stanovanjskih in gospodarskih prostorov - današnjo prostorsko in likovno podobo pridobila s postopnim razvojem in zadnjo večjo dozidavo v letu 1918. Toda le nekaj desetletij zatem je življenje v objektu, razvitem po izkušnjah in meri človeka, v objektu, ki je s svojo vzdolžno tlorisno obliko in plitko dvokapno streho ter mnogimi stavbnimi podrobnostmi zvenel s pokrajino sonca, burje in kamna, zastalo.
Desetletje in več zapuščenosti je opravilo svoje. Talna in meteorna voda, velike temperaturne razlike in močni vetrovi so uničevali gradiva stavbnega ovoja. Ko je popustila kritina, je bila uničujočim vremenskim vplivom odprta pot tudi v notranjost. Lesena strešna konstrukcija in leseni stropi so se ji ponekod že vdali, ko so močno poškodovano stavbo kupili novi lastniki.
Po pregledu stavbe in ustvarjeni viziji bodočega življenja v njej so najprej ugotovili, da objektu ne bo treba dodati ničesar novega. Prostorov je dovolj, so pravšnje oblike in velikosti, prav takšna so tudi okna, zunanji hodnik in nadstrešek pa sta zasnovana tako skladno, da je sicer preprosta stavba videti lepa. Zaradi debelih zunanjih sten, odlične zaščite pred občasno neprijaznim vremenom in uporabljenih gradiv - kamna, lesa in gline - je tudi okoljsko prijazna, strokovno bi rekli trajnostna, in zdrava.
Prenova pod vodstvom strokovnjakov
V procesu prenove so v objemu kamnitih zidov najprej domislili novo uporabnost posameznih prostorov. V nadstropju so spalnicam dodali prostore za strokovno delo, v pritličju sta svojo izvirno vlogo ohranili le veža in kuhinja. Hlev, kamra in svinjaki pa so se prelevili v velik bivalni prostor, kopalnico ter kurilnico in shrambo.
Zamisel o preoblikovanju notranjih prostorov je potrdil statik, odgovoren za trdnost hiše in varnost bivanja v njej. Čeprav je bila hiša videti uborno, tako da se večini laikov prenova ni zdela smiselna, je statik razpoznal, da se za patino zapuščenosti skriva kakovostna kamnita gradnja, ki jo odlikuje uporaba oblikovanih kamnov, kakovostno vezivo in dobra izvedba vogalnih zvez. Potrebna utrditev obstoječega ostenja in stropnih konstrukcij do stanja, ki ga zahtevajo predpisi o potresno varni gradnji, je bila zato minimalna.
Poleg tega da je bila stavba kakovostno zgrajena, je bila tudi dovolj suha, zato so pred talno vlago dodatno zaščitili le severno steno nekdanjega hleva, ki so jo tudi toplotno izolirali. Od vseh stavbnih delov je bila najmočneje poškodovana streha. Sanacija ni bila več mogoča. Izdelava nove lesene strešne konstrukcije, njeno sidranje v povezano obodno kamnito zidovje in kritje z novo opečno, korčno kritino je bilo po pripovedovanju lastnikov med najobsežnejšimi prenovitvenimi deli. Postavitvi nove strehe, statični utrditvi in potrebni izolaciji ostenja je v procesu prenove sledila oprema prostorov z vso potrebno komunalno infrastrukturo ter vgradnja replik stavbnega pohištva. Stavbno pohištvo je bilo namreč tako poškodovano, da je bilo treba izdelati novo. Prenova se je končala s sanacijo notranjih in zunanjih ometov ter kamnitih in lesenih tlakov.
Toplina doma
Prenovljena stavba je kljub razvojnim spremembam in novi uporabnosti ohranila postopoma pridobljeno pripadnost pokrajini, iz katere je izšla. Ostala je kraška v vsej svoji zunanji in notranji podobi. Njeno kraško zunanjost poleg ohranjene oblike stavbnega volumna in strehe odlikujejo tudi druge arhitekturne podrobnosti. Med njimi izstopajo kamniti okvirji, ki poudarjajo domišljeno velike in po fasadnih ploskvah v enakomerne ritme ujete fasadne odprtine, ter zunanji hodnik, ki na južni strani pokrit z dolgim strešnim napuščem povezuje prostore v nadstropju. Ni kaj, mojstri današnjega časa niso prekrili, temveč nadgradili izdelke mizarjev in kamnosekov v preteklosti.
Zapisana ugotovitev se potrdi tudi v objemu notranjih prostorov. Novi elementi notranje opreme, oblikovani po sodobnem načelu manj je več, so vtkani med skrbno izbrane in restavrirane kose pohištva, oplemenitene s patino časa in spomina. Posebno privlačna je kuhinja. Čeprav sodobno opremljena, je prijetno domača, odprte police, vzidane omare, razpostavljeno posodje in šopki svežih in suhih zelišč z vonjem po brinju, meti in melisi pa oznanjajo, da smo v kuhinji hiše na pragu Sredozemlja.
Z njo je povezan glavni bivalni prostor, v katerem, tako kot tudi v drugih, posameznim članom družine namenjenih sobah, doživljamo odseve in usedline preteklega. Posebno ko notranjost oblije milina svetlobe, ki si v pritličje utira pot skozi z latnikom zasenčena okna.
Obnova, ki je trajala ducat let, je povezana tudi z ureditvijo velikega vrta in s sanacijo visokega kamnitega zidu. Vrt za visokim kamnitim zidom, ki zapira stavbno parcelo in ščiti notranji prostor pred vetrom in tu in tam pred pogledi s ceste, je čarobno urejen. Kraško rastlinje in močne dišavnice, ki se že spogledujejo z rastlinjem ob morju (figa, lovor, sivka), omejujejo izbrano oblikovane zunanje prostore. Tu domači, zagovorniki trajnostnega, do okolja prijaznega razvoja, posedajo in se ob kozarcu dobrega vina pogovarjajo s prijatelji. Prepričani so, da lahko človek s svojim delom, po malem dan za dnem, uravnava veliko škodo, ki jo naša civilizacija povzroča naravi. V to delo je enakovredno, z vsemi drugimi dejavnostmi, tako so prepričani, vpeto tudi stavbarstvo in arhitekturno oblikovanje. In tu se zazna njihov ponos na izpeljano obnovo domačije.
Obnova domačije z ohranjenimi vrednotami identitetnega stavbarstva, značilnega in visoko vrednega v kraški kulturni krajini, je kakovosten vzor, vreden posnemanja. Kajti zavedati se moramo, da je sestavni del razpoznavnosti kraške kulturne krajine vsa stavbna dediščina, ne samo tista visoko vredna in posebej zavarovana. Značilno in prostoru prilagojeno oblikovane grajene strukture, v katerih se združujejo adicijsko razvite kamnite domačije, pa niso samo razpoznavni znak Krasa, izraz naše v preteklosti razvite kulture in dokaz naše navzočnosti v tem okolju. Zaradi svoje racionalnosti in številnih vrednot, ki jih najdemo tudi med sodobnimi usmeritvami okoljevarčnega razvoja naselij, so visoka šola sodobnega arhitekturnega oblikovanja, prilagojenega človeku ter njegovemu delu s pahljačo vseh njegovih posebnosti.
Članek najdete na tej povezavi.
Vir:
http://www.delo.si/druzba/visoka-sola-preteklosti.html
