Pred pričetkom obnovitvenih del je bila leta 1986 ta hiša z vdrto streho in razpokanim ostenjem v nevarnosti, da se poruši, vendar je bila izvirna arhitektura razen manjših kasnejših posegov ohranjena. Hiša je izredno dragocen etnološki spomenik. Izvira iz časa, ko so imele vasi pod kraškim robom pomembno prometno in strateško vlogo. Gre za tip enonadstropnega poslopja. Značilni so portali z rameni in polkrožnimi zaključki, oblikovanimi v romanski tradiciji, ki se v teh krajih ohranja od 15. do 19. stoletja. Obnovo je ovirala neskončno zapletena pot med sodiščem, zemljiško knjigo, davčno upravo in davno pozabljenimi lastniki. Toda napor se je izplačal — hiša je obnovljena.

Celoten članek je na tej povezavi.

He, he, veliko pričevalno moč imajo neskončni postopki pri urejanju lastništva. Tudi danes ni kaj drugače. Seveda je v tem kar nekaj morale: kdor želi in hoče ohraniti dragocenosti kulturne dediščine, bo v tem tudi uspel.

Kaj ga žene pri tem? Mnogi to počnejo iz spoštovanja do svojih non in nonot, potem ko so si že materialno zadosti opomogli. Zopet drugi verjetno dolžniško odplačujejo svojo pripadnost materinski kulturi ali pač etičnim nagnjenjem oziroma pridelani poklicni poti. Nekaterim to ustreza v kontekstu njihovega življenjskega stila. Veste kdo manjka? Množica tistih, ki imajo vsaj kanček gornjih potez a poganja jih racionalna ekonomska logika. Obnova kulturne dediščine se izplača!

Povedati je mogoče še nekaj. In teh je veliko. Slednji milujejo svojo duhovno vez z istrskim podeželjem, menijo da je to del njih, medtem ko istrske hiše iz otroštva razpadajo pred njihovimi očmi in ne storijo ničesar. Njihov lek bo vsaj malo Zakon o davku na nepremičnine. Lastništvo je prav da stane in posledično tudi sentimenti.

Potem zadenemo v bolno točko. Kaj sedaj z obnovljenim arhitekturnim biserom.
Sedaj bi moral bolj šepetati, ker me je ravnokar prešinila huda misel. Nekdo bi moral lastniku ali upravljavcu objektov v javni lasti ponuditi npr. koncept glampinga: Mazurinov mlin, Prkičeva hiša, Bržanova domačija, Benkova hiša, kakšna solinarska hiša – samo da so na podeželju.

Vir:
http://www.eheritage.si/vs/VSC_031_023_GLRRFDZXGXHNJAWFYMRIOFFVRVMTDK.pdf