Prazgodovinski Stonehenge
S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna.
Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov. Ampak Stonehenge je še vedno več od tistega, kar je mogoče videti iz zraka.
Stonehenge je velikan neolitika iz kamnite bronaste dobe v Angliji.
Stonenhenge
Spričo natančnih raziskav in arheoloških izkopavanj, ki so jih vodili v zadnjih štirih stoletjih, so bile rešene mnoge uganke, povezane s spomenikom in z njegovo okolico. Tako se je arheologom posrečilo izrisati podroben načrt spomenika. Središče spomenika zaznamujeta podkvasti strukturi, sredi katerih stoji oltarni kamen. Uporabili so peščenjakove balvane in modri kamen.
Stari Egipt – Keopsova piramida
Faraon Keops, je bil sin faraona Snefruja. Na planoti Giza je dal zgraditi največjo piramido - Veliko piramido, visoko 147 m. Zgrajena je bila iz približno 2,3 milijona kamnitih blokov težkih od 2,5 do 15 ton. Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili natančno klesani, vmesni pa so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani. Piramida ima tri pogrebne celice. Prva leži pod piramido, druga je imenovana tudi kraljičina celica, tretja pa kraljevska. Vanjo je bil postavljen velik rdeč granitni sarkofag.
Keopsova piramida
Stara Grčija – Partenon
Partenon, glavni tempelj na Akropoli je bil posvečen Ateni. Na ploščadi se je na podstavku dvigal velik kip Deviške Atene. Je najbolj znani ostanek starogrške arhitekture in ocenjen kot njen najvišji dosežek.
Partenon
V ospredju slike je vidna rekonstrukcija marmornatih robnikov in strešnikov, naslonjena na leseno oporo.
Stari Rim – Kolosej
Kolosej je velikanski amfiteater sredi mesta Rim. Prvotno je lahko sprejel 45.000 do 50.000 gledalcev in se je uporabljal za gladiatorske boje in druge javne predstave. Čeprav je Kolosej danes zaradi potresov in tatov kamnov precej porušen, je že dolgo simbol Rimskega imperija in eden od najveličastnejših ohranjenih primerov rimske arhitekture. Je med najpriljubljenejšimi turističnimi znamenitostmi sodobnega Rima in še vedno tesno povezan z Rimskokatoliško cerkvijo. Papež vsako leto na veliki petek vodi do Koloseja procesijo »Križevega pota« z baklami.
Rimski kolosej
Romanika – Stolp v Pisi
Poševni stolp nenavadna v Pisi pa turistična ni samo atrakcija. Arhitekturni dragulj je, ki bi bil eden od najpomembnejših spomenikov srednjeveške Evrope, tudi če ne bi bil nagnjen. Stoji na Piazza del Duomo in je del kompleksa štirih večjih bleščečih belih stavb: katedrale, njenega zvonika, krstilnice in pokopališča. Kot druge stavbe na Piazzi je bil tudi zvonik porojen iz ponosa.
Poševni stolp v Pisi
Gotika – Katedrala v Chartresu
Chartres je najbolj poznan po Notredamski katedrali, eni najlepših gotskih katedral v Franciji. A zgodba gotskih form chartrske katedrale, ene tistih prvih napovedovalk nove estetike, ki se je naglo širila najprej po Franciji, nato pa tudi po drugih evropskih deželah, se je začela precej let prej. Kar nekaj francoskih cerkva je namreč v takrat modni gotski podobi zasijalo po tem, ko jih je prizadel požar, ki je bil v času pretežno lesenih stavb pogost uničevalec srednjeveških mest. Požar, ki je mesto prizadel 10. junija leta 1194, je sicer pod seboj pokopal pretežni del cerkve, prizanesel pa je obema zvonikoma, vmesnemu zgodnjegotskemu zahodnemu pročelju in kripti, pa tudi relikviji Marijinega plašča. Zunanji oporniki omogočajo uporabo visokih, v nebo kipečih križnorebrastih obokov, skeletni sistem opornikov in vse tanjšo in bolj presvetljeno steno z velikim svetlobnim nadstropjem, emporami in visokimi šilastimi arkadami.
Katedrala v Chartresu
Vse te elemente bodo ostale velike francoske katedrale še potencirale in se s tem še bolj približale gotskemu idealu skeletne stavbne lupine, v katero skozi barvana okna pronica svetloba, v tuzemskem svetu najboljši približek božje prisotnosti.
Renesansa – Katedrala v Firencah
Bazilika Santa Maria del Fiore, je cerkvena katedrala v Firencah, v Italiji, ki jo je začel v letu 1296 v gotskem slogu oblikovati Arnolfo di Cambio in je zaključena bila leta 1436 strukturno s kupolo inženirstva, ki jo je končal Filippo Brunelleschi. Zunanjost bazilike se sooča s ploščami marmorja, v različnih odtenkih zelene in rožnate barve obrobljen z belo barvo. Katedralni kompleks vključuje tudi krstilnico. Bazilika je ena največjih cerkva v Italiji in do moderne dobe, je bila kupola največja na svetu. To je še vedno največja kupola izdelana iz opeke na svetu.
Katedrala Santa Maria del Fiore
Barok – Katedrala sv. Pavla v Londonu
Katedrala sv. Pavla je nastala na pogorišču kjer je današnja katedrala, z veliko in mogočno kupolo. Klasične kupole so bile dvojne; notranja, vidna od znotraj, in zunanja, vidna od zunaj.
Katedrala sv. Pavla v Londonu
Wren, ki je hotel kronati svojo stolno cerkev z nenavadno težko kupolo, je dodal stožec iz opeke, neviden tako od znotraj kakor od zunaj, ki se dviga od ravni galerije in podpira kupolo.
Klasicizem – Versajska palača
Gradnja je bila Ludvikova velika strast, iz časa državljanske vojne v svojem otroštvu pa je imel tudi neprijetne spomine na Pariz. Zato je dal palačo svojo zgraditi najveličastnejšo v Versaillesu, zunaj Pariza. Prvotno je bila lovski dvorec, med 1670 in 1700 pa so jo spremenili tako, da so dodali dve krili, po načrtih J. H. Mansarta in uredili ogromne simetrične vrtove, ki jih je oblikoval A. Le Nôtre. C. le Brun je oblikoval notranjost z veliko pozlate, stekla in številnimi tapiserijami ali stenskimi
preprogami. Slike so poveličevale Ludvikove vojaške uspehe v vojnah z Nizozemsko in njegove dosežke v Franciji. Ludvik je sam vodil večino del, dela še niso bila končana, ko so se Ludvik in njegovi dvorjani po 1670 naselili v palači.
Versajska palača
Končno je tam in v bližnjem mestu živelo 15 tisoč ljudi. Versailles je bil do 1789 sedež francoske absolutistične monarhije. Ludvik se je tam sestajal z ministri, izdajal ukaze in sprejemal tuje vladarje in veleposlanike.
Secesija – Sagrada familia v Barceloni
Sagrada familia (Sveta družina) je rimskokatoliška cerkev v Barceloni, ki so jo začeli graditi že leta 1882, a še do danes ni končana. Arhitekturno jo je zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudi. Slednji je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Po njegovi smrti so se dela nadaljevala pod vodstvom D. Sugranyesa, leta 1936 pa jo je prekinila španska državljanska vojna. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve ter uničili tudi načrte. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudijevih načrtov.
Sagrada familia
Secesija - NUK Ljubljana – Jože Plečnik
Verjetno največje Plečnikovo delo v Ljubljani je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
NUK Ljubljana
Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti.
Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z vratnicami oblečenimi v baker se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica, ki je visoka štiri nadstropja. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih detajlov, delno iz podpeškega apnenca (in ne marmorja kot zmotno misli prenekateri), delno iz brona ali lesa.
Moderna - 20. stoletje - Hiša na slapovih – F. L. Wright
Frank Lloyd Wright je leta 1935 za uspešnega pitsburghškega poslovneža in ustanovitelja blagovne Hiše Kaufmann, E. Kaufmanna, in njegovo družino zasnoval vilo Fallingwater. Izrazil je željo, da bi bila hiša postavljena blizu slapov potoka Bear Run. Devet metrov nad slapovi je Wright postavil betonske terase, ki so videti kot skale v okolici.
Hiša na slapovih
Šum slapov, ki jih je iz hiše nemogoče videti, se sliši povsod v vili, toda nikoli ne preglasi ostalih glasov. Prostori so majhni, stropovi nizki in pozornost obiskovalcev preusmerjajo na tisto, kar je zunaj: na čudovit razgled na naravo, ki kar vabi na teraso. Od leta 1937 do leta 1963 je družina Kaufmann hišo uporabljala kot počitniško hišo oz. kot vikend. Leta 1963 pa jo je Kaufmann mlajši podaril v last W. P. Conservancy.
Fallingwater je od leta 1964 odprta za javnost kot muzej. Če je le mogoče, naj bi arhitektura izkoristila vse prednosti, ki jih ponuja izbrana lokacija. Kontrast med kamnom, steklom in jeklom je najbolje upodobil na vili ''Fallingwater'', ko jo je postavil nad slapove in celo v notranjost hiše v komponiral obstoječe skale. Najbolj značilen primer upoštevanja skladnosti z naravo pa je prav vila Fallingwater, ki je še danes vzgled harmoničnega sožitja narave in arhitekture.
Vir:
https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=kamen%20v%20sodobni%20arhitekturi
