Zaščitena kulturna dediščina lahko s prenovo, ne le s stavbarsko, temveč tudi vsebinsko, dobi novo živo vlogo. Pri nas je to pogosto še precej neizkoriščen potencial, tudi turistični, čeprav lokalni primeri dobrih praks obstajajo.

Razstava Prenova za kreativni turizem, ki je bila v okviru Meseca oblikovanja na ogled do 18. novembra 2016, prinaša pregled lokalnih prenov spomeniško zaščitenih podeželskih hiš, ki so s funkcionalno preobrazbo dobile svojo sodobno identitetno, kulturno, turistično, pa tudi ekonomsko vlogo. Pod izbor projektov se podpisuje kustosinja razstave Eva Prelovšek Niemelä. .

Uporabljanje pred propadanjem, prenova pred gradnjo
Obnova kulturne dediščine ima torej več pomenov, prav tako učinkov. Od identitetnih, ob usmerjanja pozornosti k lokalnemu, kar spomeniško zaščitene podeželske hiše z uporabo lokalnih materialov in graditeljskih tehnik zagotovo predstavljajo, do širših kulturnih in ekonomskih sledi.

V tem okviru kustosinja pričujoče razstave pravi, da je prenova starih hiš, kljub (morebitnim) zahtevnim investicijam, lahko ekonomsko upravičena. Ob oživljanju zapuščenih objektov ima ponovna uporaba pred novo gradnjo tudi trajnostno vrednost. S tem pa prednost razmislek, kako ohranjati in ne rušiti ter kako vse to vpeti v današnji prostor in čas.

Vendar te poteze v Sloveniji največkrat niso nujno preproste, v spremnem besedilu postavitve zapiše Eva Prelovšek Niemelä. Omejitve ob prenovah kulturne dediščine so lahko na ravni države, ob nizkih subvencijah so tu še zapleteni administrativni postopki ter kdaj toge omejitve varovalk zaščitenih objektov.

Staro v turizmu
Postavitev Prenova za kreativni turizem pa v razmerju do kulturne dediščine podčrtuje predvsem njen turistični potencial. Turizem je v Sloveniji rastoča gospodarska panoga, a najmanj prepoznavna ravno skozi svoje kulturne vire.

V mednarodni raziskavi Indeks turistične konkurenčnosti 2015 je bila Slovenija uvrščena med 141 državami na 39. mesto, a precej nizke ocene je dobila zaradi slabe prepoznavnosti kulturne dediščine v svetu, ki se kaže tudi v majhnem številu kulturnih znamenitosti na Unescovem seznamu svetovne dediščine, majhnem številu razstav in šibkem povpraševanju po kulturnem udejstvovanju, podatke navaja kustosinja.

Zaščitene podeželske hiše v vlogi sodobnih turističnih objektov
Razstava Prenova za kreativni turizem prinaša nekaj izbranih primerov preobrazbe spomeniško zaščitenih podeželskih hiš. Članek predstavlja ožji izbor.

Več pa na tej povezavi.

Vir:
http://siol.net/trendi/potovanja/ko-spomenisko-zascitene-hise-postanejo-sodobni-turisticni-objekti-429401