Plošče, ki so ostale kompaktne in se niso začele listati, so bile pripravljene za uporabo na strehah. Prekrivanje, ki ga je bilo mogoče izvesti »na suho«, brez veziva, je bilo najbolj trajno, saj se je kamen, namočen z vseh strani, najhitreje sušil. Prekrivanje s kamnitimi ploščami je gradbeno zelo zahtevno delo, a so ljudje kljub temu na ta način prekrivali strehe različnih velikosti, od hlevčkov do cerkva. Pri delu sta bila potrebna natančnost in potrpljenje. Največjo težavo je predstavljala velika teža kritine in njeno drsenje. Zato so se za strehe uporabljale najboljše kamnite plošče, gradili pa so jih najboljši mojstri z najboljšimi tehnikami. Danes se kamnita kritina na zgodovinskih zgradbah izgublja prav zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela.

Kamnita streha  je primerna za vroča podnebja, v krajih z veliko kamenja. Kamnite plošče naberemo, ali kamen koljemo na tanke (do 5 cm) debele plošče, ki jih nato polagamo v malto na leseno ostrešje. Kamnita streha nas izvrstno brani pred vročim soncem, saj podnevi akumulira toploto, ponoči pa toploto oddaja.

V Sloveniji jo priporočamo tam, kjer se uporablja že stoletja. Torej na Krasu, v Istri ter okolici Soriške planine. Življenjska doba je več kot 100 let.

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).