Na zatrepnih fasadah jih navadno ni, čez rob fasade gleda približno tretjina robnih korcev. Ponekod so zaključni robovi iz kamnitih plošč, vendar ne globlji kot 5-7 cm.

Kasneje (proti koncu 19. in v 20. stoletju) so se na glavnih fasadah, ki so najbolj zaščitene pred vetrovi, začeli pojavljati nekoliko daljši leseni strešni napušči v podaljšku strešne konstrukcije, a ne daljši od 40 cm. Estetske so zlasti izpeljave tega motiva s kamnitimi konzolami. Redkeje so strešni venci ometani, navadno le na glavni fasadi.

Strešni venec v Smokvici
Lesen strešni venec v Topolovcu                                                    Lesen strešni venec v Zazidu

Ometan strešni venec v laborju	Podlaga za ometan strešni venec v Reparcu

Posegi v naseljih
V naseljih je treba ohraniti originalne strešne vence oziroma napušče po metodi konzervacije, tudi rekompozicije. Če so povsem uničeni in o njih ni podatkov, jih je treba obnoviti po analogiji, zgledujoč se po drugih vaških stavbah. To velja tako za obstoječe stavbe kot za novogradnje. Ponoviti je treba obliko, dimenzije, materiale in način njihove obdelave. Enako je treba ravnati, ko se dopolnjujejo posamezni manjkajoči kosi.

Napaka, ki se ponavlja v naseljih in zunaj njih, je gradnja prevelikih strešnih vencev/napuščev, največkrat v betonski izvedbi. Pojavljajo se na glavnih in stranskih fasadah. Take izvedbe napuščev morda bolj kot katerikoli drug stavbni element popačijo podobe hiš in vasi.

Nepotrebni in neestetski strešni napušči prevečkrat kazijo vaško podobo, kot kažeta primera iz Črnotič in Ospa

Namestitev žlebov je dopustna kot praktičen element, ki varuje fasado, vrata in temelje pred zamakanjem vode. Vizualno najmanj moteči so klasični polkrožni odtočni žlebovi in cevi iz pocinkane pločevine, ki že po krajšem času dobijo patino in se barvno zlijejo z ozadjem.

Novogradnje zunaj naselij
Na območjih nove poselitve so zahteve glede dimenzij, oblike in barve strešnih vencev stroge, saj gre za preveč viden in oblikovno pomemben element, da bi ga prepustili svobodnim rešitvam. Prav je, da se strešni venec prilagodi kraju, kjer stoji novogradnja tako, da povzame vzore iz bližnjega tradicionalnega naselja.

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).