Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Mlini, vodnjaki, perišča, kali


Vodni mlini
Vodni mlini so domačije ali manjši zaselki v bližini rek, sredi kmetijskih površin, z dovoznimi potmi vred. Mlini so pravzaprav del sistema mletja; tudi jezov in jarkov za dovajanje in odvajanja vode na mlinska kolesa, kamnitih korit z zapornicami ob reki, od koder so uravnavali njen dotok po mlinščici (jarek od jezu do mlina, ki je bil dolg tudi po nekaj sto metrov) na mlinska kolesa in od tam nazaj v reko.

V preteklosti je bilo veliko vodnih mlinov zlasti ob Rižani in Dragonji. Danes je edini delujoč Fontaničev mlin v Mlinih, obnovili so tudi  Mazurinov mlin ob Dragonji, pod vasjo Trsek.

Vodna zajetja na izvirih pitne vode
Danes je eden najbolj znanih in obiskanih izvir pri Živem muzeju v Krkavčah, na domačiji Šavrink in tradicionalno postavitvijo jaslic. Gre za inovativno oblikovno raznolikost in domiselno gradnjo. Večina izvirov pitne vode je opuščenih in zaraščenih, vsi sploh niso evidentirani in inventarizirani.

Dokumentirani vodni viri so v okolici Koštabone, Krkavč, Puč, Nove vasi in Laborja. Gre za inovativno oblikovno raznolikost in domiselno gradnjo, ki kar človeka osupne.

Napajališča
Ker se je kmalu po drugi svetovni vojni podeželje treh obalnih občin drastično izpraznilo, je to močno vplivalo na objekte kulturne dediščine. Napajališča ob poteh ali v vaseh, ki so bila včasih namenjena živini niso posebej inventarizirali (npr. Krkavče).

Perišča
Šavrinske so običajno prale ob izvirih ali pa imele posebna zgrajena perišča. Edinstven primer je npr. pod Novo vasjo. Perišča so bila locirana ob poteh, v neposredni bližini vasi.

Kal
Kal je nekdaj premogla skoraj vsaka vas. Pomenil je pomembno zalogo vodo skozi vse leto, še zlasti pa v sušnih dneh, npr. kal in vodni viri v Kortah in Cetorah. Tudi ti so bili locirani v neposredni bližini poti, kjer se je gibala živina in na pašnikih. V flišni Istri so bili kali pretežno manjši in obzidani s suhim zidom iz peščenjaka, na kraškem območju pa so bili praviloma večji, v obliki mlak, brez zidanih delov. Puč je kal ali mlaka, ki so jih pred desetletji v Istri in na Krasu na primernih mestih delali ljudje, vanje pa se je stekala voda s pobočij, včasih tudi iz manjših izvirov. Za Istrane je bila dragocena vsaka kaplja in seveda vsak puč, saj so tukaj napajali živino. Zdaj pa so mlake postale naravna in tudi kulturna znamenitost.

Vir: 

Benčič Mohar, Eda. Kulturna dediščina podeželja občin Piran in Izola ter Mestne občine Koper. Tavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran, marec 2004

 

Read 12903 times petek, 27 januar 2023 19:51
More in this category: « Soline Cerkve »

Novo na portalu

cache/resized/0f8d857ff839f3c1e1c0ac1d3482e7c3.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/bfb809edd8ae264dbbcf068bf9cfa74b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/395d4aab138ba9b7ba2aca1261c6a61a.jpg
Galerije, muzeji
cache/resized/5e533fe9c026969aaa6354899f00702d.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/7d5f95e415773735d1bf8cf39a1ae109.jpg
Cerkve in samostani
cache/resized/f23e4f929e1276edc0cc2b2761a1dbd8.jpg
Kulturne znamenitosti

Na strani je 83 gostov in ni članov .

Top