Ponudba vin
Domača vina Refošk in Malvazija, Slivovo žganje, Češnjevo žganje, Orehovec, Ruda
Ponudba hrane
Specialitete:
• Pršut, ovčji sir,
• kruh iz krušne peči,
• kislo zelje in tenstan krompir,
• domače klobase,
• ombole na žaru,
• vložene malancane v kisu.
• Pecivo: potica, hroštole,..
Osmice
Tradicija osmic je stara čez 200 let. Pomen osmic je bil ta, da so lahko kmetje osem dni v letu prodajali svoje pridelovalne viške. Ta tradicija se je ohranila še danes. Tako lahko ob cestah še danes zagledate šopke bršljana, ki simbolizirajo osmice in vabijo na kozarček vina.
Tudi mi se te tradicije z veseljem držimo že 19 let. Vrata naše osmice smo prvič odprli leta 1993. Ponosni in veseli smo, da nas vsako leto pridejo obiskati tako domačini, gostje s celotne Slovenije, turisti in vsi tisti ki uživate v domači hrani in vinu.
Ustno izročilo
Po pričevanju nonota Marčelota ima naša osmica kar dolgo tradicijo. Žal slik iz tistega obdobja nimamo vendar kot sam pravi, se je z osmico začel ukvarjati že njegov dedek. Osmico je imel kar doma. Postavil je le nekaj miz in stolov, ponujal pa je le vino. To je bilo okoli leta 1910. Kasneje, v času fašizma je bila hiša požgana zato od tedanje ”osmice” ni ostalo ničesar.
Nona Lina z družino pa se je ravno tako v Marezigah, kjer sedaj stoji kmetija in vinogradi ukvarjala s kmetijo. Pasla je živino in delala na kmetiji. Kot se tudi sama rada spominja je bilo na kmetiji kar dosti dela. V tistem obdobju, so se prebivalci Marezig – Marežgani pretežno ukvarjali z živinorejo in mlekarstvom. Sama se spominja kako je enkrat na teden prihajal v Marezige kombi in kupoval mleko od domačinov. Plačilo pa je bilo seveda odvisno od količine in kakovosti mleka.
Kmetija Štok
Kmetija Štok in vinogradi se bleščijo v soncu nad dolino reke Rokave s pogledom na Koprski zaliv, Ankaran, Trst, Alpe in Dolomite. Vinogradi so razpršeni po hrbtišču slemena, ki s svojo istrsko prstjo in sredozemskim podnebjem, dajejo izreden pridelek kar se vidi tudi kasneje v samem kozarcu. Predeli, kjer se nahajajo sami vinogradi imajo tudi svoja imena, ki so jih dobili že od naših prednikov.
Ti predeli se imenujejo Mačkatela, Vinja, Rosovec, Baredi in Grubljice. Pridelujemo okrog 8000 trsov avtohtone sorte Refošk, Malvazija ter Muškata. Od tega je največ Refoška, približno 6000 trsov, Malvazije okoli 1800 trsov in Muškata okoli 200 trsov. Kmetijo pa krasijo tudi oljčni nasadi, češnje in jablane.
Vinska klet
Klet je zgrajena pod zemljo v istrskem kamnu. To še dodatno pripomore k ohranjanju ustrezne temperature vin in posledično k boljšemu vinu, ki se kaže tudi v tem da ga ljudje še bolj cenijo. Klet je stara 60 let, obnovljena pa je bila leta 2000. Pridelujemo kot smo že omenili: Refošk, Malvazijo, Sladki Muškat, ter ostale likerje in žgane pijače.
Refošk
Primorci mu radi rečemo tudi črno vino, zaradi njegove izrazito temno rdeče, že skoraj temno vijoličaste barve. Trta, ki se je prilagodila tudi najbolj težavnim vrstam tal, tako lapornim kot ilovnatim in neukrotljivi burji. Po okusu spominja na sadne (elemente) kot so maline, ribez, borovnice. Visok ekstrakt, polnost in harmonija pa predstavljajo le del pripisanih odlik. Refošk se prilega predvsem k bogatim jedem, k vsem mesnim jedem, divjačini in pikantnim sirom.
Malvazija
Bela sorta, ki vedno bolj kaže svoje prednosti in odlike. Značilna rumenkasto zelena do zlato rumena barva ter značilna cvetica in aroma kažeta značilne mediteranske elemente našega okolja. Po vonju spominja na breskve, marelice ali tropsko sadje. Malvazija se prilega predvsem k perutnini, ribam in nepikatnim sirom.
Sladki muškat
Bela sorta, ki se izraža predvsem v sadnem vonju in izjemni svežini. Vse to pa združuje primerno sladek okus, ki izredno lepo spremlja predvsem sadne sladice.
Vir: http://www.kmetija-stok.si/?page_id=7#go_page_0
