Pod vasjo je izvir potoka Stranice. K Trebešam sodi tudi zaselek Pičuri, ki leži na slemenu. Slednji predstavlja razvodje med porečjema Dragonje na desni in "dolenjske" Reke na levi strani slemena. Pobočja strmo padajo v dolino Stranice in Dragonje in jih poraščajo listnati in borovi gozdovi. Terase v pobočjih so večji del opuščene.
Pot v Trebeše nas pelje po vijugavi cesti navzdol, skozi borov gozdič, pod njim pa nas že pričakuje stražar vasi - vaški puč. Nakar (v zgodnjih jutranjih urah) vstopimo v vas:
V Trebešah stoji Lazarjeva hiša z letnico 1889 in z zanimivimi napisi na vratih. Pred vhod je postavljena kamnita miza. Nanjo so postavljali sod z vodo. Po pitno vodo so domačini hodili na izvir Strnice, jo prinašali v vas ter jo shranjevali v "barile" (sode).V nekaterih hišah v Trebeših se še vedno najde stara orodja za kmečka opravila, med njimi tudi 'stopa' za trenje koruze ali po domače - 'frmentona'.
Po Trebeških uličicah pridemo do majhnega pokopališča s cerkvico sv. Martina. Na pokopališču je postavljen spomenik s 25 neznanimi imeni udeležencev NOB.
Iz Trebeš je lepo videti bližnje vrhove: Tremon (398 m), Mavriče, Goli hrib (400 m), Dolgo brdo (407 m) Krožič. Okolica Trebeš sicer nudi izhodišče za mnoge nedeljske poti. Le-te so markirane, pisani vodiči po njih pa nas takole vodijo skozi istrske divjine:
"Na lesenem električnem drogu ter na cementnim prepustih ob cesti v bližini puča nas markacija in puščica usmerita z asfalta na kolovoz desno navzdol med brnistre in v borov gozd (na levi strani kolovoza je črno odlagališče s školjkami avtomobilov). Po dobrih 300 m pridemo do gozdne jase pod vasjo, kjer puščica na boru pokaže levo navzdol. Naš kolovoz se nadaljuje v poševni smeri v strugo Stranice, mi pa ostro zavijemo levo v gozd, kjer takoj na začetku najdemo ozek kolovoz, ki nas pripelje do peščenjakove stene in ob njej sestopimo do slapa pod Trebešami..." (Odlomek iz potopisa 'Po dolini Dragonje', Branko Bratož - Ježek)
Kolo časa se tudi v tem delu Istre vztrajno vrti. Trebeše so bile nekoč fevd gospodov Sardi, Grisonov in Carlov. Današnji priimki v vasi pa so: Kozlovič, Marsič, Palčič, Rakar, Šukljan, Tuljak, Delalle.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto |
1869 |
1900 |
1931 |
1961 |
1971 |
1981 |
1991 |
2001 |
2012 |
2021 |
Št. preb. |
87 |
112 |
123 |
106 |
86 |
74 |
71 |
- |
59 |
51 |
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.