Pod vasjo je izvir potoka Stranice. K Trebešam sodi tudi zaselek Pičuri, ki leži na slemenu. Slednji predstavlja razvodje med porečjema Dragonje na desni in "dolenjske" Reke na levi strani slemena. Pobočja strmo padajo v dolino Stranice in Dragonje in jih poraščajo listnati in borovi gozdovi. Terase v pobočjih so večji del opuščene.

Pot v Trebeše nas pelje po vijugavi cesti navzdol, skozi borov gozdič, pod njim pa nas že pričakuje stražar vasi - vaški puč. Nakar (v zgodnjih jutranjih urah) vstopimo v vas:

V Trebešah stoji Lazarjeva hiša z letnico 1889 in z zanimivimi napisi na vratih. Pred vhod je postavljena kamnita miza. Nanjo so postavljali sod z vodo. Po pitno vodo so domačini hodili na izvir Strnice, jo prinašali v vas ter jo shranjevali v "barile" (sode).V nekaterih hišah v Trebeših se še vedno najde stara orodja za kmečka opravila, med njimi tudi 'stopa' za trenje koruze ali po domače - 'frmentona'.

Po Trebeških uličicah pridemo do majhnega pokopališča s cerkvico sv. Martina. Na pokopališču je postavljen spomenik s 25 neznanimi imeni udeležencev NOB.

Iz Trebeš je lepo videti bližnje vrhove: Tremon (398 m), Mavriče, Goli hrib (400 m), Dolgo brdo (407 m) Krožič. Okolica Trebeš sicer nudi izhodišče za mnoge nedeljske poti. Le-te so markirane, pisani vodiči po njih pa nas takole vodijo skozi istrske divjine:

"Na lesenem električnem drogu ter na cementnim prepustih ob cesti v bližini puča nas markacija in puščica usmerita z asfalta na kolovoz desno navzdol med brnistre in v borov gozd (na levi strani kolovoza je črno odlagališče s školjkami avtomobilov). Po dobrih 300 m pridemo do gozdne jase pod vasjo, kjer puščica na boru pokaže levo navzdol. Naš kolovoz se nadaljuje v poševni smeri v strugo Stranice, mi pa ostro zavijemo levo v gozd, kjer takoj na začetku najdemo ozek kolovoz, ki nas pripelje do peščenjakove stene in ob njej sestopimo do slapa pod Trebešami..." (Odlomek iz potopisa 'Po dolini Dragonje', Branko Bratož - Ježek)

Kolo časa se tudi v tem delu Istre vztrajno vrti. Trebeše so bile nekoč fevd gospodov Sardi, Grisonov in Carlov. Današnji priimki v vasi pa so: Kozlovič, Marsič, Palčič, Rakar, Šukljan, Tuljak, Delalle.

 Gibanje števila prebivalcev:

Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.