Po nekaterih virih je ime vasi nastalo še v rimskih časih. Tu naj bi živel bojeviti rod Attinium. Ostali tedanji prebivalci naj bi se mu upirali in si tako 'pridobili' ime anti-attinium, zaradi česar se je tudi kraja oprijelo ime tinium in od tod - Tinjan.

Za Tinjan se odcepi cesta v Škofijah, ki se nato vijuga po slemenu hriba do njenega najvišjega vrha. Druga, severnejša in manjša pot, pa se odcepi v Plavjah in mimo Puberlov in Urbancev prav tako dospe na visoki Tinjan.

Tinjan naj bi s svojim odličnim razglednim položajem nastal že v začetku železne dobe. V prvem tisočletju pr. n. št. kot utrjena postojanka, pozneje pa kot rimska in srednjeveška trdnjava. Na mestu današnjih hiš je torej nekoč stalo prazgodovinsko gradišče, od katerega so še danes vidni ostanki obrambnega zidu. Iz 2. stoletja obstaja bronast kipec rimskega boga Merkurja, zaščitnika trgovcev, ki so ga tu našli in je danes shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani.

Jedro tako minulega kot zdajšnega naselja se nahaja ob stari cerkvi sv. Mihaela, ki so jo obnovili pred letom 1700. Na zunanji steni zakristije je vzidana antična kamnita glava, verjetno iz rimskega časa. Nad vhodom v zvonik je kamniti relief Križanega iz leta 1704.

Pred cerkvijo rase velika stara košata lipa, tik ob cerkvi pa je postavljena velika oddajna antena, ki z vso svojo telekomunikacijsko mašinerijo že od daleč kaže nase in na nove informacijsko-prepletene čase.

Novi časi pa so v Tinjan pripeljali tudi elektriko, nedavno pa še vodovod. Vrh Tinjana je po pripovedovanju domačinov podzemno prepleten z tremi vodnimi žilami, iz katerih se napajata dva vaška puća in cela vrsta vodnjakov.

Iz novejše zgodovine Tinjana je pomembno leto 1948, ko se je zaradi tedanje Tržaške krize tu vkopala JLA, da bi s tega odličnega strateškega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino. Tedaj je Tinjan zaradi osebne varnosti zapustilo skoraj vse tukajšnje prebivalstvo.

Tik pod Tinjanom, na njegovi vzhodni strani, je še zaselek z uradnim imenom Podgorci, pravo ime zanj pa je Plužna. Tu sta le dve hiši, priimek tukajšnih že v večini izseljenih prebivalcev pa je Podgorc.

Še nižje od Podgorcev se od 25. Novembra 2004 vije široka novozgrajena avtocesta Koper-Ljubljana, katere hrup pa zaradi oddaljenosti ne seže do Tinjana.

Tinjan je zadnji razgledni hrib, ki ga slovenska planinska pot obišče, preden se dokončno spusti do morja. Na Tinjan se lahko povzpnemo tudi po planinski poti iz Ospa ali Rižane.

Gibanje števila prebivalcev: 

     Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012  2021
Št. preb. 360   425  476   161   175   151   139   151   178    192

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.