Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Barižoni Obnovljena stara hiša

Barižoni


Barižoni so razloženo naselje na skrajnem zahodnem delu Miljskega polotoka. Zaselek leži na prisojni strani pobočja, blizu državne meje z Italijo. Ime izhaja iz it. besede "burisi". V knjižici o imenih vasi in zaselkov Milj (I nomi locali del territorio di Mugia) Dr. G. Gravisi razlaga, da so "burisi" v tukajšnem lokalnem narečju pomenili globeli ali prepade, ki naj bi jih na flišnem področju povzročila erozija deročih voda.

 

V Barižone pridemo iz dveh glavnih smeri; Spodnja pot prihaja iz Valdoltre (odcep s ceste Ankaran-Lazaret) in se strmo vzpenja mimo zaselka Kavarjola do manjše skrbno obdelane Barižonske ravnice. Zgornja pot prihaja iz višje ležečega Kolombana.

Na samem (zgornjem) začetku zaselka Barižoni nas pozdravi mogočen hrast, ki s svojo razvejano krošnjo kraljuje nad Barižonskimi hišami. V hrastovi senci je tudi kamnita miza, ob kateri lahko za hip posedimo in občudujemo lep razgled na koprski zaliv. Današnje naselje Barižonov sestavlja cela vrsta lepih novih hiš, ki so obkrožene z vinogradi, oljčniki in njivami.

Ena od značilnosti Barižonov so tudi hrastova drevesa, ki rasejo v neposredni bližini in dokazujejo, da so bili nekoč na tem delu Miljskega polotoka obširni gozdovi.

Skozi Barižone vodi učno-rekreacijska pot Ivana Juga, nedavno objavljena v literaturi kot vodnik z naslovom "Po stezah graničarjev in skozi kamnolome Miljskih hribov". V vodniku je opisana tudi pot skozi Reslov gaj, ki se razprostira na Jurjevem hribu (109 m), nedaleč od Barižonov in je poznan mnogim obiskovalcem, poznavalcem rastlinskih vrst in ljubiteljem narave. Gaj je posvečen velikemu izumitelju Josefu Reslu.

Gibanje števila prebivalcev:

Leto      1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002  2012 2021
Št. preb. 145   315  433   225   240   113   112  125    132    108

 

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

znak projekta EKRP

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Read 2303 times sreda, 12 januar 2022 08:08