Osrednji del vasi se na 140-160 m nadmorske višine dviga nad Vanganelsko dolino. Ob vznožju Manžana je zaselek Škarpa. Tu je tudi križišče, kjer se z lokalne ceste Koper-Vanganel odcepi cesta za Manžan. Po več strmih ovinkih se nam prikaže vas, takoj za tem pa smo že pri prvih hišah.
Manžan je staro naselje, v zapisih omenjeno že v dvanajstem stoletju. Ime vasi domnevno izvira iz besede ali priimka Mancius ali Amandius, kar kaže na njegovo globoko preteklost. Legenda, ki kroži o imenu Manžan, pa nam spregovori o tem, da je bilo potrebno iz doline, vale, kjer so imeli najbogatejši manžanski kmetje svoje njive, tovoriti pridelek na vozovih, ki so jih po strmi poti do vasi lahko vlekli le močni volovi. Močni volovi so bili značilnost Manžana, zato naj bi ob dejstvu, da se besedo vol v italijanščini izgovori 'manzo', to vas poimenovali Manzan - Manzano oziroma Manžan.
Še pred drugo svetovno vojno je bilo v vasi 41 družin in preko 200 prebivalcev. V vasi so imeli čez 80 glav živine, ki so jo napajali v vaškem beču pod vasjo. V okolici vasi in na hribu je bil zaradi suše pridelek pogosto osiromašen. Najbogatejši kmetje so imeli v lasti ali v najemu tudi njive na Vanganelskem polju. Ob vasi Manžan ali neposredni okolici pa je bilo vedno veliko zgodnjih češenj in jabolk.
Vinogradi se razprostirajo po terasah na vzhodni strani Manžana. Nad vasjo se proti Pomjanskemu hribu razprostira hrastov in kostanjev gozd. Tukaj vodi tudi stara cesta, ki je bila še med drugo svetovno vojno prevozna. Domačini se še spominjajo kolone nemških vojakov, ki so se pomikali, celo s tovornjaki, po tej strmi poti navzgor. Med 2. svetovno vojno so okupatorji veliko hiš požgali, saj so domačini sodelovali s partizani.
V Manžanu je bila tudi ljudska šola, od katere pa so ostale le še ruševine. Šola se je kasneje preselila nekoliko nižje in je bila v hiši, na kateri je še danes viden napis - Živel SKOJ! V tej isti stavbi je bila šola tudi po vojni. V Trstu pa še živi tovarišica učiteljica Vida, ki je v tedanjih časih poučevala nadobudne Manžanske otroke.
Po koncu 2. svetovne vojne se je zaradi slabih življenjskih pogojev veliko domačinov izselilo. Največ jih je odšlo v Italijo ali od tam naprej v širni svet. Zaradi tega je bil Manžan še pred dobrimi 10-15 leti osamljen in zapuščen kraj s kamnitimi hišami, prepuščenimi v nemilost različnim prebivalcev, ki so si tu iskali zasilne domove. Ker v vasi ni bilo ne vode, ne pravih bivalnih pogojev, si je veliko domačinov zgradilo nove hiše ob vznožju Manžana (Škarpi) ali ob glavni cesti Koper-Vanganel. Domnevno najstarejši objekt v vasi (hlev) pa še vedno kljubuje času.
Vse se je začelo hitro spreminjati, ko je ob pomoči Krajevne skupnosti Škocjan, Hidra Koper in Rižanskega vodovoda, skupina zainteresiranih krajanov zastavila projekt obuditve in 'civilizacije' Manžana. V dobrem letu dni so v vas in okolico napeljali vodo do vsake hiše, posodobili električne vode, telefon pripeljali vsaki družini in uredili kanalizacijo. Do vasi Manžan so ponovno asfaltirali pot in ustvarili izjemne bivalne pogoje. Kot prerojena se je vas razbohotila v eno samo veliko adaptacijo in za nakup starih hiš, ki prav v teh letih doživljajo prenovo, vlada izjemen interes.
Sedaj se tu naseljujejo novi prebivalci, predvsem ljudje, ki iščejo mir in podeželsko idilo. Lega kraja Manžan je zelo zanimiva tudi iz krajinskega vidika. Že na 100 m nadmorske višine, kjer je sedež Društva za zdravo življenje, se nam pogled razprostira daleč preko Koprskega zaliva, do visokega Krna in ko zapiha burja, lahko občudujemo Julijske Alpe tja do Triglava. Morje pa je kot na dlani; temno modro pred dežjem, svetlo modro ob zarji, rdeče ob zatonu.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 161 245 298 158 216 249 - 407 466 498
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
