Glede na zavidljivo geografsko lego, ki vasi podarja čudovit razgled na Alpe, Tržaški zaliv ter Semedelski grič, je vas zanimiva pohodnikom, kolesarjem in ostalim naključnim ali namenskim obiskovalcem. Nahaja se le slabih 10 min vožnje z avtomobilom iz Kopra in je dostopna iz Vanganela in iz Marezig.
Mali Montinjan ali po domače Manjanc leži ob enem od izvirov potoka Škripci, ki se zajeda v pobočje marežganskega hriba pod Brežinarji. Do njegovega središča pridemo, če ob kapelici zavijemo desno. Kapelica je posvečena Materi z detetom – zavetnici družine, ki so jo leta 2004 v oživitev po ustnem izročilu že obstoječega podobnega obeležja, zgradili domačini pod duhovnim in umetniškim vodstvom pred dvanajstimi leti priseljenega umetnika Anteja Pletikosića–Maksa, čigar delo je tudi sam relief.
Mnogo nam o samem življenju na vasi, kot je potekalo nekoč in danes, pove že sama pot do nje. Vijugasta, danes asfaltirana cesta, nas pelje med oljčnike, vinograde in novogradnje. Nove domačije se bohotijo s plavim kamnom, ki se ga uporablja za zidove in pomožne kamnite stavbe ter povzemajo prvine arhitekturnih značilnosti istrskega področja. Tako ima skoraj vsaka domačija kak vrtni okras ali kamniti vodnjak.
Osrednji del stare vasi je danes večinoma obnovljen in je kot tak postal leta 2004 prizorišče obujenega vaškega praznika na predvečer praznovanja Marijinega vnebovzetja, to je 14. avgusta. Tu srečamo tipičen primer istrske gradnje – kompozicijo nanizanih zgradb, ki so izmenično služile ali pa še služijo kot hlevi, shrambe ali stanovanjske hiše, odvisno od starosti. Na njih so ohranjene tudi ostale arhitekturne značilnosti, kot npr. majhna okna z železnimi križi na njih. Starejše hiše se še vedno ponašajo s kortami, danes betonskimi namesto tlakovanimi s škrlami, pa vendar lično okrašenimi z rožami in pergolo. Tudi tako, ki jo krasi, po ustnem izročilu, že 150 let stara trta. V vasi so se bohotile murve, veliko je bezga in fig.
Tudi Montinjan je bil deležen vseh prijetnih in neprijetnih zgodovinskih dejstev področja Slovenske Istre: od mobiliziranja v različne vojske, do emigracije med prvo in drugo svetovno vojno, aktivnega protifašističnega delovanja in sodelovanja v NOB, do tesne trgovske naveze s Trstom, kamor so pridne domače in priženjene gospodinje prodajale domače pridelke, jajca, mleko in to še ne tako davno tega ...
Asfaltirana cesta in vodovod sta prišla v vas v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Še danes so okras hišam stare šterne, kjer se je zbirala voda, ki pa so v poletnih mesecih prazne samevale in so se domačini z vodo oskrbovali pri izvirih, kot je Mrzlek, v potokih ali v vodnih zajetjih. Izvir z zbiralnim bazenom in koriti za napajanje živine ter pranje pod Manjanci je še danes uporaben in zanimiv spomenik vaškega življenja polpreteklih let.
Danes šteje vas 65 prebivalcev, večina domačinov ima priimke Bordon, ki je najpogostejši, Lukač, Parovel, Babič in Domjo. Večina aktivnega prebivalstva je seveda zaposlenih v koprskih podjetjih, nekateri so podjetniki ali pa kmetijsko dejavnost dopolnjujejo s sorodnimi dejavnostmi. Vas je bila znana tudi po govedoreji in mlekarstvu. Živino so kmetice gnale na pašo in še danes lahko vidite na Pinele, kakor pravijo domačini temu delu vasi ob cesti za Vanganel, puč, vodno zajetje, kjer so se napajale krave. Danes je v vasi prisotnih le še malo živali - nekaj glav govedi, redki pa še redijo prašiče in kokoši. Dejstvo pa je, da so že prej omenjeni vinogradništvo, oljkarstvo in tudi pridelava zelenjave ter sadja na sploh, še vedno prisotni v vsakdanu prebivalcev tega zaselka.
To narekujejo tudi prehranjevalne navade, ki tvorijo v povezavi z raznimi recepti, ki so s priženjenimi dekleti prišli na Montinjan, zanimivo gastronomsko paleto. Sestavljajo jo sezonsko obarvane jedi, kot so tipično kislo zelje in polenta, ohrovt in krompir, jota in razne mineštre. Spomladi šparga (divji beluši), poleti dosti paradižnikovih jedi, pa razne solate, jedi iz bučk in melancan (jajčevcev), piščanec v kozici, govedina in svinjina na razne načine, … Ob postu še mnogi poznajo bakala s polento ter fanclje, na predvečer Božiča, pa seveda pince – sladek kruh, hroštole in potico kot tipične slaščice.
Od leta 2006 v vasi deluje tudi turistično društvo, ki počasi obnavlja stare običaje in hišo v središču vasi, ki bo v bodoče služila za prizorišče kulturnih in drugih posvetnih dogodkov na vasi kot vaški dom.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002 2012 2021
Št. preb. 56 91 114 69 44 43 63 77 86
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.