To je devet hektarov velik park pred vasico Hrastovlje ob kmetiji Trček, v katerem postopno zbirajo avtohtone istrske in slovenske pasme živali, pa tudi rastline.
Elena Varljen Bužan, vodja projekta z ZRS in fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, je ob ovoritvi parka septembra 2014 dejala: »Tak tematski park je prvi v Sloveniji. Gre za tipičen primer, kako lahko preživi istrska kmetija s tem, da se poleg osnovne dejavnosti ukvarja tudi s turistično dejavnostjo in vzdržuje tradicionalno kmetijstvo na tem območju. Postaja nekakšen inkubator kmetijstva na takem območju. V tem okolju bi radi razvili še kmetijo za koprsko univerzo, ki bo namenjena po eni strani raziskovanju in študijskim namenom, hkrati pa bi na njej razvijali ekološko pridelavo za čim večji del koprskega prebivalstva.«
Na tem robu slovenske Istre, ki postopno že prehaja v Kraški rob, je toliko različnih vrst zaradi podnebja, razgibanih apnenčastih tal in ekstenzivne obdelave zemljišč. To pomeni, da zemljišča niso gnojena, da se na njih pase malo živine in da se na njih ne uporabljajo strupi. V tem okolju zato živi veliko različnih vrst rastlin in živali, ki so drugod redke ali pa so že izginile.
V parku so na ogled štirje istrski in dva dalmatinska oslička, dva boškarina, krškopoljski prašič, istrski kozel, drežniške koze, istrske pramenke in jezersko-solčavske ovce, kraški ovčar in čebelnjak s kraško čebelo. V kratkem bi radi dodali lipicance in štajerske kokoši. Najbolj pa so ponosni na svoje boškarine, veliko istrsko govedo, ki lahko doseže tudi 1300 kilogramov teže in je bilo v Istri vedno zelo cenjena domača žival. Štiri jih imajo v naravnem parku Škocjanski zatok, dva (kastrata) pa v tukajšnjem parku. Boškarini so v Istri skoraj popolnoma izumrli (v slovenski Istri tudi dejansko so), a so jih v zadnjih desetih letih začeli spet načrtno vzgajati.
V kolekcijskem nasadu si lahko ogledamo oljke, nešpljo, skorš, figo, mandlje, murve, češnje, hruške in jablane, prav tako pa si lahko ogledate zeliščni vrt ter divje rastoče rastline, značilne za to področje. V pripravi je tudi opazovalnica, ki bo obiskovalcem nudila možnost opazovanja divjih živali, predvsem ptic.
Tudi nadaljnja vloga parka bo v osveščanju širše javnosti o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti Kraškega roba, kakor tudi avtohtonih sort in pasem ter običajev.
Tovrstne nadgradnje si želijo tudi v Društvu Boškarin, kjer vidijo vlogo parka tudi v nadgradnji praktičnega znanja študentov ter nenazadnje kot izhodišče za razvoj širše črede istrskih goved, ki bi hkrati pomagala v boju proti zaraščanju krajine. Vloga parka je tudi v promociji istrskega podeželja in njegove dediščine, ki bi lahko šla z roko v roki z razvojem kraja, ki že ima precejšen turistični potencial.
Za vse to pa bi bilo potrebno zagotoviti nadaljnja sredstva in človeške vire.
Oskrbnik parka je družina Trček, sam park je pa v neposrednem stiku z njihovo kmetijo, ki se nahaja na naslovu Hrastovlje 45a, 6275 Črni Kal.
Park si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru.
Kontakti:
• Orjana – 031 353 255
• Veronika – 040 471 174
Viri:
http://www.delo.si/nedelo/tematski-park-avtohtonih-rastlin-in-zivali-v-hrastovljah.html
http://drustvo-boskarin.si/park-avtohtonih-rastlin-zivali-hrastovlje/
http://www.mladina.si/160033/tematski-park-avtohtonih-zivali/
