Za ta zaselek se ve natančno, kdaj je nastal. Leta 1610 so se sem naselili prvi prebivalci s priimkom Glavina. Sem so prišli iz krajev pod Krkom, ker so se umikali razsajanju vojn in kužnih bolezni. Sčasoma so se družine večale in tako je v Glavinih živelo pet družin z istim priimkom, zato je vsaka družina imela svoje domače ime. Še danes, ko je večina prebivalcev Glavinov razseljena, se še vedno pomnijo domača imena, kot so: Pr Šimeju, Pr Babaliči, Tuliči, Fažuliči, ...

Večina obdelovalne zemlje je pod zaselkom na področju imenovanem Glavinska kortina. Okoliška zemlja, severno in zahodno od zaselka, že pripada sosednjemu Rovu. Tukaj se bohotijo oljčniki, po katerih ti kraji slovijo. Vzhodno deli Glavine od sosednjih Žvabov globok žleb in nad njim gozd Mislica. Pod zaselkom pa moramo najprej skozi gozd Kašnjek, da pridemo do Glavinske kortine.

Sam zaselek je narejen na živi skali, podobno kot vas Krkavče. Od starega zaselka je ostala le prva hiša, ki je ohranila star videz, kot so ga verjetno imele sploh prve hiše tod okoli.

V starih časih kmetija ni bila dovolj, da bi zadovoljila vse potrebe velikih družin. Znano je, da je le družina Iztoka Glavine bila edina dovolj premožna, da se je uspevala preživljati z lastno kmetijo. Ostali so delali na "žrnadah" na bogatejših kmetijah v sosednih zaselkih. Kasneje, za časa Italije, se je veliko mož odločalo za delo v okolici San Rema, Calderolija in Ospedaletta v italijanski Liguriji. Mnogi so jemali s seboj tudi svoje družine, tako da je veliko Glavincev in nasploh Krkočanov rojenih v Italiji.

Mogoče je ravno njihov pogled v širni svet botroval, da so se razvili v podjetne in skrbne gospodarje. S prihranjenim denarjem so kupovali zemljo in si počasi izboljševali materialni položaj. To žal ni preprečilo povojnega izseljevanja, vendar so preostali, z delom v obalnih mestih in popoldanskim obdelovanjem svojih kmetij, uspeli ohraniti svoj zaselek pri življenju.

Prenovljene hiše, skrivajo še danes različne zanimive predmete iz preteklosti. Urejena okolica in čudovit razgled na dolino reke Dragonje, dajejo zaselku poseben pečat. Ne preseneča torej, da so si ljudje tudi v tem majhnem zaselku uredili hišo, kjer iščejo oddih za čez vikende.

Danes živi v Glavinih 6 ljudi v treh gospodinjstvih. Gospod Pavel Glavina se ukvarja z oljkami. Obdeluje pa tudi trte za lastno uporabo. Ostali prebivalci pa so v službah v Kopru in Izoli.