Njegovo prazgodovinsko ime, ko se je tu nahajalo ilirsko svetišče, je neznano, medtem ko se grško ime Egida (Aegida), po legendi vezani na mit o Argonavtih, omenja v 1. st. pred našim štetjem. Od rimskega obdobja dalje se razvija kot Capris (Kozji otok) ali Insula Capraria zaradi svojega dobrega položaja ob Flavijevski cesti ter rodovitne zemlje v zaledju. V zatonu antike postane zatočišče beguncev iz Panonije, Norika, Tergesteja (Trsta). Kot pomembna bizantinska utrdba spremeni ime v Justinopolis.
Ob koncu 8. stoletja je mesto pripadlo frankovskim in zatem nemškim vladarjem. V bojih nemškega cesarja Konrada II. z Benetkami se je priklonilo cesarju, kar mu je leta 1035 prineslo mestne pravice, neodvisnost od istrskega deželnega grofa in velike posesti vse do reke Dragonje.
Trgovske vezi med Koprom in Benetkami so žive že v 10. stoletju. Čeprav od leta 1208 formalno pod oblastjo Oglejskega patriarha, mesto razvija avtonomijo ter postane pomembna trgovska in politična sila severnega Jadrana in kot taka grožnja za Benetke. Oglejska patriarhija mu spremeni ime v Caput Ystriae, iz katerega se kasneje razvije beneška različica Capo d'Istria (it. Capodistria). Razcvet mesta temelji, razen na trgovini, na pridobivanju in prodaji soli, nad katero ima v Istri monopol že od leta 1182. Meščani srčno branijo samostojnost pred beneškimi poskusi vzpostavitve oblasti, zato je Koper, skupaj z Puljem, na čelu pogostih uporov v 13. in 14. stoletju, ki se končajo leta 1380 z osvojitvijo in oplenitvijo mesta.
Kot posledica upora v letu 1278, po katerem je moral Koper zapriseči zvestobo Benetkam, je Beneški senat je ukazal izgradnjo utrdbe Castel Leone.
Mestno jedro je strnjeno, z mrežo ozkih uličic, ki se žarkasto usmerjajo proti osrednjem trgu s stolnico. Na robovih obzidja in ob mestnih vratih je nastalo osem trgov s cerkvami. Beneško obzidje, ki je bilo v srednjem veku večkrat obnovljeno in porušeno, je v 15. stoletju zajelo cel otok. Od dvanajstih srednjeveških vrat so se ohranila le Porta della Muda ali del Ponte proti celini, na katerih so plačevali davke na blago, ki je prihajalo v mesto. Pred večino vrat so se nahajala pristanišča – mandrači. V ureditvi mesta, ki je bila zarisana v današnji obliki ob koncu 13. stoletja, se odraža struktura družbe. Medtem ko so javne mestne institucije in bogatejše hiše v središču otoka, so se revnejši sloji ribičev, trgovcev in obrtnikov namestili na obrobju. Na robu jedra se vrstijo samostani.
Najstarejše ohranjene stavbe so romanska krstilnica stolnice, rotunda sv. Elije in majhna hiša Percauz iz 13. stoletja. Gotika je mesto močno zaznamovala v arhitekturi cerkva, samostanov in javnih poslopij. Vzdolž ulic se vrstijo gotske hiše (t.i. Carpacciova hiša in hiša Gallo, palača Almerigogna s poslikanim pročeljem). Obstaja tudi več primerkov značilnih gotskih hiš z izbočenim nadstropjem na profiliranih nosilcih, s polikromno poslikanim pročeljem (vrsta hiš v Kidričevi ulici, hiša Favento v Obzidni ulici).
Središče mesta tvorita dva trga. Na osrednjem, nekdanjem Platea Comunalis, so najpomembnejše stavbe. Južni rob zapira Pretorska palača. Izvirno romanska stavba je v 15. stoletju povezana v enoten objekt, ki združuje politično, vojaško in pravosodno funkcijo podestata ter mestno samoupravo. Ob njej se nahajata Armeria (orožarna) in Foresteria, “hotel” za ugledne goste iz Benetk. Nasproti palače je loža iz 15. stoletja, na mestu starejše iz 13. stoletja, ki je današnji videz enonadstropne stavbe dobila v 17. stoletju. Vzhodno stranico trga zapira gotsko-renesančno pročelje stolnice Marijinega vnebovzetja. Ob njem je romanski mestni stolp, ki je bil leta 1418 spremenjen v cerkveni zvonik. Trg Brolo za stolnico je služil za oskrbo. Tu se je poleg fontika nahajala mestna cisterna, obkrožajo pa ga škofovska palača ter vrsta plemiških palač.
Leta 1420 prevzamejo Benetke zadnje ostanke patriarhovih posesti v Istri. Koper postane središče beneške ekspanzije na vzhodnem Jadranu in glavni konkurent habsburškega Trsta, kateremu sledi v številu prebivalcev in prekomorski trgovini vse do sredine 18. stoletja. Pred epidemijo kuge leta 1554 je imel Koper celo 8.000 prebivalcev! Od 16. stoletja dalje postane upravno, pravosodno in davčno središče beneške Istre. Blagostanje je omogočilo skrb za revnejše prebivalce, zato je bil leta 1392 ustanovljen fontik za žito in živila, sredi 16. stoletja pa karitativna ustanova Monte di Pietà. V mestu z bogatim verskim in intelektualnim življenjem delujejo številne bratovščine in akademije.
Ne glede na srednjeveško strukturo dolguje Koper svoj videz renesančnim in baročnim posegom po beneškem zgledu. V teku 16. stoletja so večkrat obnavljali obzidje in vrata, vključno s trdnjavo Castel Leone. Ob Porti del Porto so proti glavnemu mandraču zgradili dva poligonalna bastiona, ki sta se lahko upirala topovskim napadom. Obnovljena Porta della Muda (1515) postanejo glavna mestna vrata. Med 16. in 18. stoletjem nastane več samostanov s cerkvami (sv. Ane, sv. Nikolaja) ter skladišče soli sv. Marka ob obzidju proti mandraču Porporella. Gradijo se patricijske palače stisnjene znotraj srednjeveških blokov, z majhnimi notranjimi dvorišči, s pročelji, ki imajo elegantno razprte portale, balkone in trifore. Na trg je poleg skladišča soli postavljen Justinjanov steber s koprskim grbom kot znamenjem zmage Benetk v bitki pri Lepantu, v kateri je sodelovala tudi koprska galeja. Obzidje in mestna vrata postopoma izginjajo v 18. stoletju, ko se nanje naslanjajo hiše in jih odpirajo z odprtinami.
Pod Avstrijo se Koper razvija v pomembno industrijsko in upravno središče. Otok v 19. stoletju povežejo s celino z dvema nasipoma, med katerima so bile soline, bonificirane v 20-ih letih prejšnjega stoletja. Pod pokroviteljstvom dunajskega dvora je bila leta 1910 postavljena Prva istrska pokrajinska razstava, ki je zajela številne mestne trge in poslopja. Na žalost so neprimerni urbanistični posegi v drugi polovici 20. stoletja, širitev pristanišča proti mestnem tkivu in dokončno zasutje močvirja v veliki meri načeli urbanistično celovitost in značilno silhueto mogočnega mesta na otoku.
Obiščite:
- Pokrajinski muzej Koper z bogato arheološko in umetnostno zbirko.
Zanimivosti:
- Relief krilatega leva sv. Marka, simbol Beneške republike na palači Tacco – Gavardo izvira iz utrdbe Castel Leone. Na pročelje so ga postavili leta 1935.
- Poslikana pročelja gotskih hiš prikazujejo, kako je mesto izgledalo v 15. stoletju.
- Marmorni, z reliefom okrašeni sarkofag sv. Nazarija je vrhunsko kiparsko delo beneškega Trecenta.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. - - - - - - - - - 26054
Vir:
http://revitas.org/sl/turisticni-itinerarji/urbana-zgodovinska-sredisca/koper,17/koper,62.html
