Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Olika Nekdanja gostilna v Oliki

Olika

Tik pred mejnim prehodom s Hrvaško se v ostrem ovinku odcepi cesta za vasi oz. zaselke: Olika, Pisari, Šeki, Maršiči in Mlini. Prvi zaselek v vrsti teh petih odročnih a zanimivih krajev se imenuje Olika.

 Vas stoji pod gozdnatim pobočjem Slatine. Do nje pelje ozka in precej strma asfaltna pot, ki se z glavne ceste Kubed-Buzet spušča skozi borov gozd do prvih bivališč. Malo nad vasjo je končno le prišel Rižanski vodovod in tam so namestili javno "špino".  Leto kasneje je voda prišla tudi v vas.

Vas šteje devet hišnih številk, število prebivalcev pa le narašča. V letu 2014 bi našteli že sedem prebivalcev in eno povsem obnovljeno hišo. Svoje dni je imela vas celo svojo gostilno. Večina hiš je starih, nekaj pa je že povsem zapuščenih oz. že na pol porušenih. Nekoč nedvomno imenitna in ponosna podeželska poslopja danes samevajo. Domačini vedo povedati, da je zanje veliko zanimanja, predvsem pri ljudeh iz večjih urbanih mest, toda zaradi različnih vzrokov ostajajo bivališča še naprej prazna in neobljudena.

Kljub temu se tudi tukaj, daleč od sodobnega in hitečega sveta, še čuti utrip življenja. Ljudje opravljajo svoje vsakodnevne posle na polju ali okoli svojih domačij in se morda niti ne zavedajo v kakšnem 'zelenem raju' se vsako jutro prebujajo in na večer legajo k počitku. Toda to je zgolj romantičen pogled razvajenega meščana, ki samo 'pokuka v zeleni raj' in ga že isti hip zapusti...

Prva hiša na desni strani ob prihodu v vas ima zanimiv vzdevek - reče se ji pr' Bênoku. Pritrjujejo, da bi naj od tam izhajal znani kamnosek Benko iz Sočerge, kot ga imenujejo viri, ki ga poznamo po Benkovi hiši iz Črnega Kala - najstarejši ohranjeni in datirani hiši na Slovenskem z vklesano letnico 1489 na vratnem portalu.

Ime vasi Olika je nastalo po nasadih oljk pod vasjo, ki jih je leta 1928 uničil hud mraz. Ta del se zarašča, toda pazljivemu očesu ne uide še kakšna oljka, sedaj že v gozdu,  ki se je obrastla po tej hudi pozebi.

Gibanje števila prebivalcev

Leto      1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2001 2011  2021

Št. preb.   40    41     34    30     26    16    12      ?       2          4

 

Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4i n Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS           

Tekst: Salvatore Žitko

logo projekt postravitve inf tabel

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Read 3125 times sreda, 12 januar 2022 10:07
More in this category: « Zabavlje Peraji »

Novo na portalu

cache/resized/2b0220451323c657bff424128f4c2e0b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/ccaa06b732b04cfa1c3fbf42c26b2aa6.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/f9ddf6351f21430ea86e90da7faa6ef4.jpg
Zgodovinski kraji, gradovi in utrdbe
cache/resized/d88d9fe8b5e1a677c1a569cd33ab8984.jpg
Slovenska istra
cache/resized/ab03b41f423d0b604a07060646c54e6c.jpg
Slovenska istra
cache/resized/27c31facb3d18470141cf5e4bb92f316.jpg
Skozi zgodovino

Na strani je 325 gostov in ni članov .

Top