Severovzhodno od vasi Elerji se dviga 244 m visok hrib Kaštelir, na katerem so arheologi našli ostanke predzgodovinskega gradišča. Preko Kaštelira poteka danes državna meja z Italijo.
Uradno ime kraja je Jelarji, toda prebivalci in okoličani ga imenujejo Elerji.
Visoki Elerji so z glavne ceste Koper-Trst skriti očem. Ko se peljemo iz Škofij proti mejnemu prehodu, zagledamo na levi strani zaobleno kamnito zgradbo in pred njo smerokaz za Hrvatine. Tu zavijemo na ožjo, dokaj strmo in ovinkasto cesto. Po nekaj kilometrih vzpona zagledamo visoko nad seboj strnjeno naselje in kmalu za tem nas levo-desno obzidana 'kamnita-avenija' pripelje pred prometno oznako - Elerji.
V vasi je danes videti tako stare domačije kot nove sodobne hiše. Zaradi močne burje so bile nekoč hiše zidane skupaj ena ob drugi, tako, da ponekod dajejo vtis obzidja. Ko nadaljujemo vožnjo skozi vas, kmalu pridemo do ostrega ovinka v levo. Tu je manjši trg, ki mu domačini pravijo 'Na ovinku'. Blizu trga je starejša in precej velika hiša, v kateri so nekoč prebivali premožni kmetje. Na dvorišču so imeli večji vodnjak, ki je še danes lepo ohranjen. Pred hišo pa se je bočil širok obok, pod katerim so spravljali seno in vozove.
V Elerjih je bila svoje dni tudi gostilna. Nahajala se je na nekoliko širšem prostoru v centru vasi. Gostilna je obratovala od leta 1947. Stregli so predvsem pršut in sir, pozimi pa klobase in kislo zelje.
Če nadaljujemo vožnjo od ostrega ovinka po glavni cesti naprej v smeri Hrvatinov, pridemo do podjetja, v katerem proizvajajo gospodinjske pripomočke. Na desni strani pa že zagledamo ustanovo Sonček, zdravilišče za ljudi s cerebralno paralizo, ki so ga odprli leta 1993. Glavni sedež centra je sicer nad Elerji, tam, kjer je bila nekoč vojašnica. Kmalu nad avtobusno postajo, ki s svojimi grafitnimi 'umetninami' nekako ne sodi v ta lep kraj, je prometna oznaka za gornji konec vasi. Od tu dalje se pot med vinogradi nadaljuje proti Hrvatinom.
V okolici Elerjev je kar veliko gozdov. V njih rastejo hrasti, gaber, jesen, robinija in grmičevje. Ob obronkih gozdov pa sta posebno lepa ruj in brnistra. Žal je v okolici tudi veliko divjih odlagališč smeti, ki kazijo lepo podobo narave.
Vaščani so se poleg kmetijstva in vinogradništva preživljali tudi z delom v kamnolomu. Ta se nahaja pod Elerji in je še vedno aktiven. Upravlja ga podjetje Ruda.
V vasi je prepeval mešani pevski zbor 'Planinska roža', ki ga je vodil Miro Loredan. Zbor se je sestajal in vadil v hiši Franca Pečarja. Zbor je prvič nastopil prvo nedeljo septembra 1945 na veliki šagri v Škofijah.
Nekoč je bila v Elerjih tudi cvetličarna, ki so jo odprli konec 80-ih let. S svojimi pisanimi cvetovi je še dodatno krasila ta kraj.
Najstarejša prebivalka Elerjev pa je gospa Luigia Božič, ki ima okoli 90 let. (Vir: Primož Volarič)
Prebivalstvo Elerjev z okolico:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 78 148 174 107 111 109 114 141 172 189
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
