Ime vasi Gažon je (po pripovedovanju g. Grižonič Albina) nastalo po priimku Grižonič ali podobnim, kot n. pr.; Grižon , Grižončič… Podrobnejša razlaga imena ni znana.
V Gažon lahko pridemo iz treh smeri; iz Kopra po stari Šmarski cesti, z nižje ležeče Kužere, kjer je veliko istrsko razpotje ali iz Izole prek Baredov oz. mimo Kortine.
Gažon je najsevernejši kraj v prostrani Krajevni skupnosti Šmarje in je sestavljen iz treh predelov: 1. Gažona, 2. Torklje in 3. Pilje.
Med obema vojnoma je bila v Gažonu znana Debernardijeva trgovina, v katero so hodili po nakupe od blizu in daleč. V vasi je bila svoje dni tudi torklja, po kateri se zdaj imenuje del naselja. Takoj po vojni (leta 1945) je z novimi časi začela delovati nova - slovenska šola, s prvo slovensko učiteljico Milko Lukežič-Malc. Kasneje se je šoli pridružil tudi vrtec. V Gažonu je bilo takrat okoli 570 ljudi, od teh le 250, ki so imeli več kot dvajset let. O, živahni Gažon!
Kmetovanje v okolici Gažona je bilo zaradi slabe zemlje vedno težavno. Zemlja je tu, na lapornatem terenu, precej siromašna. Le-ta ima plitko plast rodovitne prsti. Pod njo je namreč kamnita plošča, ki ne zadržuje vlage. Kljub temu so Gažončani znani po gojenju zgodnjih pomladanskih povrtnin in pa, seveda, znani tudi po dobrem vinu.
Prebivalci Gažona dandanes v večini hodijo na delo v Koper ali druga obalna mesta. So pa v vasi tudi uspešne obrti, n. pr. orodjarstvo s poslovnimi partnerji tudi iz drugih držav Evrope.
Gažonska cerkev, predvsem njen ladijski del, je doživela v stoletjih po nastanku številne prezidave, tako da je dobila današnjo podobo šele v času med obema vojnama.
Glavna ali vsaj najbolj odmevna športna dejavnost v Gažonu je seveda nogomet! Nogometni klub Gažon redno privablja številne navijače na njihov veliki, s športno ljubeznijo skrbno negovan stadion.
Gažončani se kulturno udejstvujejo v Kulturnem društvu Franceta Bevka v Šmarjah, kjer imajo pevski zbor in godbo. Predvsem glasba ima v Gažonu namreč bogato tradicijo. Leta 1936 je bilo n. pr. v Puli veliko tekmovanje godb na pihala, kjer je Gažonska godba osvojila prvo mesto. Godba je živela do leta 1955, potem pa je zaradi pomanjkanja pomladka, počasi ugasnila.
Vseeno pa se še naprej ohranja glasbena tradicija. Posamezni (znani) Gažončani namreč odlično obvladajo igranje (tudi) na bršljanov list.
Elektrika je bila v Gažon speljana leta 1952, vodovod pa leta 1980.
Najpogostejši priimki v Gažonu so; Debernardi, Grižonič, Gregorič, Koren, Rojac, Fortuna, Krmac, Babič, Požru, Vuk, Stadina, Abram, Grando, Sabadin… V vasi pa so bili poznani tudi nadimki; Kaplan, Teser, Šklimba…
Prebivalstvo z okolico.
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 263 423 529 363 267 287 388 467 566 627
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in
Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
