Prvi je večji, a žal že nekoliko porušen, drugi je sicer manjši, vendar mnogo bolje ohranjen. Oba obrambna stolpa sta imela nekoč stalno vojaško posadko in sta odigrala pomembno vlogo v času turških vpadov ob koncu 15. stoletja, beneško - avstrijskih vojn v 16. stoletju in uskoških vojn. Stolpa sto vsekakor vredna ogleda in vas bodo za hip popeljala nazaj v davno 16. stoletje.
Starci pri Gradinu
Ta dva okrogla, visoka stolpa, za Starca naj bi jih poimenovali domačini, ker sta tam že od nekdaj in ni podatkov, kdaj sta bila postavljena. Zgradili naj bi ju v času, ko so Turki prihajali v naše kraje. Bila sta obzidana, v njem pa naj bi, pravi izročilo, domačini iz bližnjih vasi imeli vrtove, ki bi jih uporabljali v primeru turških vpadov. O številnem lastništvu pričajo podatki iz katastra. Na majhni krpi zemlje med dvema stolpoma je lastnikov, po besedah poznavalca, najmanj 50. Stolpa počasi izgubljata bitko s časom. Posebej spodnji, ki je precej poškodovan, žal pa ni znano, da bi kdo načrtoval kakšen obnovitveni poseg. K njegovi poškodbi je gotovo prispevala legenda o skritem zakladu, ki naj bi bil tukaj zakopan. Mnogi so ga iskali, kot je videti po izkopanem kamenju, a zaenkrat neuspešno. Stolpa sta postavljena na višini 350 metrov nad morjem na mesto, od koder je izjemen pogled na Dolenjščino, dolino, ki se odpira proti Buzetu. V naročje so nam postavljene vasice Sokoliči, Sočerga, Mlini, Olika, Šeki, Karli, Pisari, Peraji. Mimo Mlinov teče potok Reka, po njem poteka meja s Hrvaško. Prava reka postane ob velikih nalivih. Bolj oddaljeno se nam nad Sočergo kaže pokopališče Sv. Kirik, desno od njega značilni skalni spodmoli, ušesa Istre jim tudi pravijo, takoj ob njih prelep naravni most. Z daljnogledom ga bomo gotovo opazili, nekoliko dlje pa še Buzet, lepo srednjeveško mestece z gradom. Starci niso obljudena izletniška točka. Ko pridemo do njih, jih imamo povsem zase. Lahko se prepustimo domišljiji in se prestavimo za 5 stoletij v preteklost.
Pogled na enega od obrambnih stolpov
Potem ko je obrambna postojanka izgubila pomen v borbi proti turkom, je po zgodovinskem pričanju postala letna rezidenca grofov Gravisi, tako pravi Vedran iz Reparca. Njihov je bil celotni del Slovenske Istre, sedež pa v gradu Pietro Pelosa lučaj od meje s hrvaško Istro. Hm, kaj vse ne posreduje ljudsko izročilo. Baje so morale neveste ob poroki najprej na grad Pietro Pelosa, dokler se ni v nevesto preoblekel njen ženin in obračunal s krutim graščakom.
Koliko skrivnosti hranijo v sebi danes tako zelo osamljene kamnine... Kraj je tudi geološko zanimiv. Ob peščenjaku, skalni gmoti, ki postane vidna že v Ospu in se od tam bolj ali manj izrazito izpostavlja vse do Starcev, kjer zelo slikovito zaokroži razgledišče v dolino Dolenjščine ter se nadaljuje naprej proti Hrvaški, do zanimivih flišnih plasti, ki so zelo krhke in se drobijo tako rekoč pred našimi očmi. Čez nekaj let bo iz tega nastala zemlja, tako značilna za sivo Istro. Vrnemo se lahko po isti poti, ali pa izberemo pot po žlebu nad slikovitimi flišnimi rebri. Obe nas pripeljeta nazaj na cesto, kjer se mimo Pičurov spustimo po stezi, od koder smo prišli do Trebeškega slapa, ter se povzpnemo v vas Trebeše.
Povzeto po: Silva Ferletič, http://travel.over.net/potopisi/potopis/67/K%20najvi%C5%A1jemu%20slapu%20v%20slovenski%20Istri; http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
