Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Vila Almerigotti Gravisi Prade Prednja stran vile Almerigotti s pogledom na nekdanji vrt

Vila Almerigotti Gravisi Prade

Ko se peljemo iz sv. Antona proti Kopru, ugledamo takoj za tablo z oznako vasi Prade na levi strani cestišča ruševino cerkvice in se morda sprašujemo o njej. Kapela svetega Janeza Krstnika je po pričevanju Paola Naldinija v njegovi znameniti Corografii iz leta 1700 nastala leta 1556.

P1010001tKapela Svetega Janeza Krstnika ob vili Almerigotti v Pradah
Ob kapeli je nekdanja vila, danes zelo zanemarjeni in propadajoči stavbni kompleks, ki ga je po drugi svetovni vojni uporabljala kmetijska zadruga in ki je po letu 1990 prešel v last družine Kuret, imenujejo domačini Gravisijev grad.

Aksonometrija vile AlmerigottitAksonometrična študija kompleksa vile Almerigotti v 19. stoletju. Poskus rekonstrukcije. Avtor: Igor Sapač
To je nekdanja VILA ALMERIGOTTI, ki je bila pozneje v lasti rodovin GRAVISI in SCAMPICCHIO (Cesta bratstva 21/Pobeška cesta 56, Prade). Domnevno ga je rodovina Almerigotti začela graditi že v prvi polovici 16. stoletja.

P1010007tSverovzhodni del rezidenčnega poslopja P1010009tRezidenčno poslopje vile iz vrtne (južne) strani

Kompleks vile, ki ga je glede na stavbne značilnosti mogoče datirati v 17. In 18. Stoletje, sestavljajo rezidenčno poslopje s prizidano gospodarsko stavbo, manjši vrt na južni strani, večje obzidano dvorišče na severni strani, stolpič ob dvoriščnem obzidju in samostojna kapela.

P10100222Detajl stolpiča na severovzhodnem robu obzidja

Rezidenčno poslopje je dolga enonadstropna stavba, sestavljena iz štirih različnih zaporedno nanizanih delov; to je lepo vidno tudi v mapi franciscejskega katastra.

Almerigotti PradetVila Almerigotti Prade iz franciscejskega katastra okoli leta 1820
Vzhodni del stavbe, kjer je sedaj napol porušeno pritlično gospodarsko poslopje, nikoli ni bil dokončan. Glavna fasada je sedanjo podobo najbrž dobila okoli leta 1700. Opremljena je s polkrožno sklenjenim rustikalnim kamnitim portalom, ki je imel pred drugo svetovno vojno na sklepnem kamnu pritrjeno baročno kartušo z grbom rodovine Almerigotti, in s kamnitimi okenskimi okviri renesančnih oblik, ki imajo v nadstropju profilirane police in preklade.

Pročelje viletPredelana glavna fasada vile Almerigotti. Foto: Igor Sapač

Ožja stranska dela fasade sta nekoliko nižja od širšega štiriosnega osrednjega dela. Pred fasado je na severni strani izjemno veliko obzidano dvorišče na kvadratni talni ploskvi.

P1010012tOhranjeni jugozahodni rob obzidanega dvorišča P1010018tKamnito obzidje kakovostne izdelave, ki je obdajalo notranje dvorišče, je še vedno v celoti vidno pri vhodnem portonu

Dvoriščna ploščad je sedaj v glavnem zaraščena. Povsem zaraščen je tudi visoki stolpič ob severovzhodnem vogalu dvorišča, ki je imel verjetno tudi funkcijo golobnjaka.

P10100202Stolpič na severovzhodnem robu je kar dobro ohranjen, vendar se zaradi bršljanovega objema ne da videti njegovega vrha

Rustikalni porton v severnem dvoriščnem zidu je podrt; ostal je le skromni fragment njegovega spodnjega dela.

P1010016tŠtokani kamni so ostaline nekdanjega mogočnega portona, enako kamniti valjasti zaključek s kroglico.

Na severozahodni vogal dvoriščnega obzidja je prislonjena že omenjena razmeroma velika kapela Svetega Janeza Krstnika.

Vir:
Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik, 2014, str. 67 – 69

Read 1479 times sreda, 07 februar 2024 08:30