Trinadstropno palačo so za takratne razmere zgradili v razmeroma kratkem času, od leta 1775 do leta 1781. Kamniti lev v kotu stavbe je iz 13. stoletja, najden pod ruševinam stavbe, ki je pred tem stala na mestu palače. Družina je imela tudi bogato knjižnico, ohranjenih pa je še okoli okoli 3000 knjig in rokopisov iz 16. in 17. stoletja.
Danes ima v palači Besenghi degli Ughi sedež Glasbena šola Izola, služi pa tudi za poročne obrede.
Opis palače
Poznobaročna palača stoji na vogalu Gregorčičeve in Giordanove ulice v Izoli na Primorskem. Palačo so v letih 1775-1781 dali postaviti potomci beneškega diplomata Pasqualina Besenghi in domačinke Agnese degli Ughi. Načrt je najverjetneje pripravil beneško izšolani Filippo Donghetti, gradnjo pa je vodil Antonio de Pietro, imenovan Pischiotto. V zasnovi tipična beneška baročna mestna palača je bogato okrašena z rokokojskim okrasom. Osrednja os tridelnega pročelja je poudarjena s stopniščem, z vhodnim portalom ter balkonom. Okna v pritličju so okrašena z umetelno kovanimi mrežami, v nadstropjih pa okna obdaja lahkoten štukaturni okras. V notranjosti se nahaja dvonadstropna dvorana z lesenim galerijskim obhodom z balustrado, okrašena s štukom in slikarijami iz 19. stoletja. Vedute resničnih in fantazijskih krajin v okvirih iz štuka v pritličju je po sočasnih grafičnih predlogah naslikal Antonio Venturini.
 |
 |
 |
| Bogastvo notranje opreme | Zunanjost palače | Palača Besenghi v preteklosti |
Dvorana glasbene šole izola
Kompozicija in oblikovanje notranjščine je bila prvotno usklajena z zunanjščino. Razvita prostorska os s centralno vežo in stopniščem nas popelje do osrednje dvorane v prvem nadstropju, ob njej pa so v dveh etažah nanizane pomožne sobane. V centralni veži so ohranjeni prizori štirih letnih časov, stene stopnišča pa so nekoč krasili portreti družine Besenghi.
 |
 |
| Detajl dvorane | Poslikava v dvorani |
Prekrasen dvonadstropni salon v piano nobile, okoli katerega se vije lesena, rezbarsko okrašena delilna galerija, je redek oblikovni element v takratnih palačah. Osrednja zastekljena vrata prednje stene vodijo do že omenjenega balkona. Tla krasi večbarvni ornamentiran teraco. Strop in stene bogatijo lepi štuki in poslikave, domnevno delo slikarja Michele Sponza iz Korfuja. Na stropu je iluzionistična poslikava, stenske poslikave pa so samostojni pogledi, uokvirjeni s štukaturo. Na stenah dvorane in lože so simetrično nameščena lesena ornamentirana vrata, ki peljejo v sobane s prav tako štukiranimi stenami in stropovi ter nekoč teraciranimi tlaki. S svojo odlično akustiko je namenjena tudi solističnim in komornim koncertom. V času šolskih počitnic je palača priljubljen prostor poletnih šol.
Palača Besenghi degli Ughi predstavlja najkvalitetnejši primer poznobaročne palače regionalnega in širšega območja. Ohranila je vse oblikovne prvine, ali v originalu ali v vestni rekonstrukciji. Kljub temu, da je pretesna za vse dejavnosti glasbene šole, je to vendarle zanjo najprimernejša funkcija.
Pročelje palače
Palača Besenghi degli Ughi je bila sezidana med letoma 1775 in 1780 ter je najimenitnejši sklepni člen v verigi baročnih palač, ki ji sledimo ob naši obali. Pročelje palače razkriva tipično baročno zgrajenost s simetrično kompozicijo arhitektonskih prvin in krepko poudarjeno osjo, ki jo označujejo zunanje stopnišče, polkrožni arhitravirani portal z moško glavo v temenu, nato balkon s podobnim portalom kot v pritličju in slednjič štukaturni dekorativni okras. Mikavnost tega spomenika ni le v dognani arhitekturni zgradbi sami, marveč tudi v zgovornosti in pestrosti detajla.
 |
 |
 |
| Pogled na palačo | Mogočni vhodni portal palače | Detajl zunanjščine |
Vrzimo pogled samo na prvine, razvrščene v osi fasade, pa bomo videli, s kakšno kaligrafsko natančnostjo so obdelane. Razmeroma togi in umirjeni videz arhitekture pročelja poživljajo smiselno vključeni dekorativni elementi. Gre namreč za imenitne beneške kovane mreže pritličnih oken, ki živijo polno plastično življenje in ki skupaj z balkonom prvega nadstropja s podobno kovano balkonsko ograjo oblikujejo svojevrstne slikovite učinke.
Drugi element, ki podpira slikovitost pročelja, so rokokojski štukaturni okrasi v sivem ometu. Razvrščeni so po poljih nad in pod pravokotnimi okni obeh nadstropij. Posebno mikaven je okras nad arhitravom balkonskega portala, ki se z volutastimi razvejanimi sklepi ter s strešico v obliki rahlo izboklega arhitrava s školjko namesto sklepnika smiselno vključuje v osnovno kompozicijsko shemo pročelja. Štukaturni okras nosi vse značilnosti dobe, v kateri je nastal: lahkotnost, razgibanost in neki filigranski prizvok, ki izvrstno korespondira s plastičnim bogastvom kovanih okenskih mrež.
Z enako skrbjo so izklesani stebriči balustrade zunanjega stopnišča. Oblikovne značilnosti pročelja odsevajo tudi na stranski fasadi ob Giordanovi ulici. Tako vidimo okenske mreže iz kovanega železa v pritličju in štukaturne okraske v nadstropjih, le da je v tem primeru izvedba precej skromnejša. (Bernik, 1968).
Kamnito dvoramno stopnišče je nameščeno v fasadni osi, poudarjeni s štukaturnim okrasom, na kamnitem pločniku, ki deli fasado od uličnega poteka. Kamnito stopnišče, i vodi do kamnitega portala visokega pritličja tvori podaljšek fasadne osi na manjši ulični razširitvi pred baročno palačo. Stopniščna ograja je sestalvjena iz kamnoseško okrašenih nosilnih stebrov in balustradne kamnite ograje.
Notranjost palače
Isto, kar smo ugotovili za zunanjost, velja tudi za notranjost palače, ki pomeni na obravnavanem območju dokončno stopnjo razvoja baročne palače, saj jo preveva zgradba, za katero je značilna do kraja smotrna prečiščenost in jasnost prostorske razmeščenosti. Iz atrija vstopimo v stopniščni prostor, ki z ravnim potekom stopnišča strnjuje navpične komunikacije. Vstop v slavnostno dvorano se odpira s polkrožnim portalom sredi nadstropnega podesta. Dvorana sega s svojo višino v drugo nadstropje, ki ga nakazuje galerija, ki obkroža celotni prostor. Če smo ugotovili izjemnost palače Besenghi degli Ughi v obilici dekorativnih elementov na zunanjščini, moramo to izjemnost še bolj poudariti za notranjost. Skorajda ni prostora, ki ne bi bil opremljen s štukaturnimi okrasi, srečujemo jih v atriju, stopnišču, še posebej bogato v stopniščnem zrcalnem sklepu, salonih in seveda v slavnostni dvorani. (Bernik, 1968) V palači je ohranjena in urejena knjižnica družine Besenghi z okoli 3000 knjigami in nekaj rokopisi iz 16.-18. stoletja. (Simič, 1997)
 |
 |
| Stenska slika | Stopnišče |
Viri:
Vidrih, R. 2010: Palača Besenghi degli Ughi v Izoli. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/321-palaca-besenghi-degli-ughi-v-izoli.
http://www.izola.eu/index.php?page=static&item=45&tree_root=3
http://www.glasbena-kp.net/osnovna/stavba_dvorana_iz.htm
http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=1406
