Koprski servitski samostan s svojo veliko površino zavzema osrednji del historičnega mestnega jedra. Servitski samostan sodi v kategorijo največjih stavbnih kompleksov v Kopru in predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe in sloga na vsej vzhodni jadranski obali. Danes je stavba s statusom kulturnega spomenika državnega pomena prazna, skoraj 20 let čaka na svojo prenovo. V njej naj bi mesto našli univerzitetni programi. Idej je bilo že več: od univerzitetne knjižnice, fakultete do upravnih prostorov mednarodnega centra Univerze na Primorskem. Nobeden od načrtov pa se do zdaj ni uresničil. Kompleks sameva, propada od leta 1996, ko se je od tam preselila regijska porodnišnica, še pred to je v njej gostovala splošna mestna bolnišnica. V preteklosti pa je med njegovimi zidovi delovala tudi vojaška bolnišnica. V njem so se v sodobnosti zgodile gledališke predstave. Z namenom, da bi ozavestili, kako pomemben objekt predstavlja servitski samostan za mesto, so v njem različni urbani aktivisti opozorili tudi že s performansi.

 

Servitski samostan je do današnjih dni ohranil svojo podobo monumentalnega sakralnega kompleksa, ki po svoji mogočnosti gradnje močno izstopa iz stanovanjske strukture mesta. Pri vsebinskem razvoju sta skozi njegovo zgodovino razvidni dve kljucni in vendar sorodni namembnosti: samostanska dejavnost, zasnovana na karitativnih redovnih dejavnostih namenjenihonemoglim in ubožnim mešcanom s sirotišnico in dejavnost bolnišnice, ki je v temeljnih potezah nadaljevala prvotno namembnost.

 

Pomen samostanskega kompleksa v historičnem mestnem jedru ponuja z zaključenostjo arhitekturnega monumentalnega kompleksa in vsebinskimi razvojnimi možnostmi smiselnost ureditev za delovanje Univerze na Primorskem. Na ta način se odpira priložnost, da se v največji možni meri ohranijo kvalitete kulturnega spomenika z novo namembnostjo, ki zagotavlja javno dostopnost spomenika ter z novimi vsebinami obogati staro mestno jedro. Značaj in oblikovanje redovne arhitekture sta razmeroma skromna in asketska, razen arhitekturnih stilnih poudarkov najstarejšega dela kompleksa ob južnem križnem hodniku.

 

Po površini je to  največju objekt v mestnem jedru in tudi edini ohranjeni samostan servitskega reda v Sloveniji s statusom spomenika državnega pomena. Nahaja se na Sanatorijevi ulici 9.

 

Stavba še danes izkazuje številne arhitekturne kvalitete, predvsem izstopa križni hodnik kvalitetno oblikovanimi kapiteli in stebri ter fasada, kjer imamo v osrednji osi dva portala, manjši balkonček z biforo in okulus. Cerkev s konca 16. stoletja je po vojni pogorela.

 

 

Novejša arheološka sondiranja so pokazala, da je bilo območje samostana naseljeno že v rimskem času, ko je tu stala patricijska vila.

 

Prvi podatki o spregledanem arhitekturnem dragulju izjemne zgodovinske vrednosti v koprskem starem mestnem jedru segajo v 12. stoletje, ko se je leta 1135 skupina benediktinskih menihov naselila v hišah ob cerkvi  sv. Martina, kjer so oblikovali majhno redovno skupnost. Ko so Genovčani, ki so bili v vojni z Benetkami, leta 1380 napadli Koper, je bila uničena tudi ta skupnost.

 

Zemljišča in poškodovane stavbe so prevzeli patri Serviti (Servitski red - red služabnikov matere božje). Njihov samostan je bil ustanovljen leta 1453, ko so pričeli zidati gotski križni hodnik. Svoj samostan so hitro širili in na severnem robu svojega posestva so leta 1521 položili temeljni kamen za novo veliko samostansko cerkev. Ta je bila zaradi pomanjkanja sredstev dokončana šele 60 let kasneje in posvečena sv. Mariji milostni (Santa Maria delle Grazie). Do konca 17. stoletja pa so svojo prvotno stavbo povezali z novo cerkvijo in tako ustvarili še drugo notranje dvorišče. Serviti so se v času obstoja svojega samostana trudili opravljati karitativno dejavnost, znani pa so bili tudi kot učitelji.

 

Samostan je bil ukinjen leta 1772, serviti pa so v njem ostali do prihoda Napoleonovih čet. Za tem je bila stavba pretežno namenjena bolnišnicam, bodisi vojaškim ali civilnim. To funkcijo je opravljala vse do začetka osemedesetizh let, ko se je Splošna bolnišnica Koper iz poslopja začela seliti v novo zgrajeno poslopje na griču nad Izolo. V poslopju samostana so do leta 1994 domovali še pediatrični oddelek, ginekološki oddelek in porodnišnica, po čemer je tudi stavba tudi najbolj znana, saj so se tu rodile številne generacije koprčanov. Danes je stavba zapuščena in čaka na obnovo. Samostanska cerkev je bila ob opustitvi samostana namenjena za različne rabe, uporabljali so jo kot skladišče in tudi kot vinsko klet. Leta 1964 je cerkev uničil požar, za tem so njene ruševine odstranili in na njenem mestu uredili dvignjen plato z manjšim parkom.