Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Koper palača Brutti

Ugledno stavbo Osrednje Knjižnice Srečka Vilharja Koper, palačo Brutti, ki je delo italijanskega arhitekta Giorgia Massarija, datiramo v leto 1714.

Njena zgodovina sega v začetek 18. stoletja, ko zasledimo omembe o prvih kupčijah v zvezi z zemljiščem ob stolnici, kjer je bilo veliko pokopališče. V štiridesetih letih 18. stoletja se je škof Agostino Bruti pritoževal nad gradnjo prezbiterija koprske stolnice, ki je zakril del čelne strani družinske palače. Po zunanjščini je palača Bruti izjemno klasicistično delo s poudarjenim središčnim delom, ki ga tvorita portal v pritličju in balkon v nadstropju (piano nobile) z nizom okenskih odprtin. Nad prekladami se vrsti serija reliefov z biblično vsebino.

V bistvu gre le za obogaten tip palače Tacco. Delitev nadstropij je popolnoma enaka, okenske osi se od srednje prav tako razširjajo. Le srednja os je s poudarjenim oknom pod streho dosledneje izpeljana. Toda dekoracija je povsem drugega tipa, pa tudi središčna trifora je razveljavljena z vmesno steno.

Arhitekturno najbogatejši del je fasada. V glavni osi imamo polkrožen portal s skulpturalnim okrasom moške glave v sklepu. V nadstropju se nahaja balustradni balkon in serijo bogato oblikovanih oken. Zanimanje zbuja hierarhija okenskih sklepov. Po dve okni ob robu imata segmentne, okni ob osi sta sklenjeni trikotniško, osrednja odprtina, vhod na balkon, pa je poleg masivnejšega okvira poudarjena še s pretrganim segmentnim čelom. Balustrade stranskih oken nadomestijo podokenske table, popolnoma nova prvina pa se pokaže vrh oken pod sklepi, namreč reliefi s prizori iz stare zaveze. Ti se nahajajo v kvadratnih poljih nad posameznimi okni v drugem nadstropju.

Poleg palač Gravisi-Barbabianca in Belgramoni-Tacco je ta ena izmed najbolj kvalitetnih ohranjenih koprskih palač. Notranjost je v veliki meri izgubila svoje kvalitete zaradi prezidav, čeprav je možno v pritličju še videti elemente vhodne dvorane s tremi loki. V nasprotju z večino drugih je stopnišče to pot speljano v osi stavbe.

Slikovita palača Bruti, ki se sramežljivo skriva za korom mogočne koprske stolnice, takoj pritegne pogled vsakega obiskovalca trga Brolo. Z bogatim plastičnim okrasjem pokrita glavna fasada skriva tristo let dolgo stavbno zgodovino, v kateri sta tako zunanjščina kot notranjščina palače postopoma spremenili svojo prvotno podobo. Palačo ob koprski stolnici je dal leta 1714 zgraditi grof Barnaba Bruti zaradi bližine škofijske palače, v kateri je od leta 1733 domoval njegov brat, koprski škof Agostino Bruti. Prvotna palača Bruti se je od današnje nekoliko razlikovala, saj se je dolgoletni zvesti pripadnik Serenissime odločil za tradicionalno beneško zasnovo dvoinpolnadstropne palače tipa quattro stanze un salon, kjer je bilo stopnišče, namesto na konec vhodne veže, kjer je danes, umeščeno med stranski sobi na levi strani palače.

V sklepniku glavnega portala bogato okrašene glavne fasade je naverjetneje portret začetnika beneške veje družine Antonia II. Bruti (1518–1571), v sklepniku vhoda na balkon v piano nobile pa portret njegove žene, Marie Bruni kot Diane. V osi nad njima je bil prvotno pritrjen grb družine v rokokojskem okvirju, ki je zdaj na vogalu palače Almerigotti. V notranjščini palače so se nad tremi arkadami vhodne veže v pritličju ohranili deli nekdanjih vrat, ki so vodili v vogalne sobe in na stopnišče pritličja in prvega nadstropja. Primerjave glavne fasade s stransko fasado beneške palače Grassi ob Canalu Grande, ki so jo začeli graditi leta 1748 po načrtih tedaj vodilnega beneškega arhitekta Giorgia Massarija (1687–1766), kažejo na to, da bi prav ta arhitekt, neglede na okoliščine spora in svoji vlogi ob gradnji koprske stolnice (1743–1749), lahko bil avtor načrtov za palačo Bruti v Kopru.

V tej podobi je palača Bruti pričakala nove lastnike, Kongregacijo sester sv. Klare iz Vidma (Udine), ki so jo leta 1899 kupile z namenom, da bi v njej ustanovile zavod (semenišče) za mlajša istrska dekleta. Novi, izobraževalni funkciji primerno so stavbo nekoliko predelali: v zadnjem delu veže so zgradili novo široko stopnišče in porušili starega stranskega, da bi lahko sobe na jugozahodni strani lahko postale dovolj velike za učilnice.

V prvi četrtini 20. stoletja je palača, kot je razvidno tudi iz starih razglednic, dobila svojo dokončno in prepoznavno podobo: kvadratna okna nad pokončnimi okni prvega nadstropja so namreč zazidali in vanje vstavili v umetnem kamnu odlite reliefe s pripovednimi prizori iz Stare zaveze, kar je bilo v skladu s poslanstvom dekliške katoliške šole. Na reliefih so od desne proti levi upodobljeni prizori: Stvarjenje sveta, Stvarjenje človeka, Kajn ubije Abela, Abrahamovo žrtvovanje, Jožefa prodajo v sužnost, Samuel mazili Davida za kralja, Goreči grm z Mojzesom, Judita s Holofernovo glavo in Kralj David s harfo. Avtor reliefov zaenkrat ostaja neznan.

Po 2. svetovni vojni se je leta 1951 v palačo Bruti naselila Mestna knjižnica, kasneje Študijska knjižnica. Palača je bila v letih 1977-79 temeljito prenovljena, knjižnica pa se je tedaj poimenovala po dolgoletnem direktorju Srečku Vilharju. Palača Bruti je zagotovo eden najlepših primerov beneške arhitekture 18. stoletja v Istri.

Viri:

http://www.kp.sik.si/sl/node/41
http://www.slovenia.info/si/Arhitekturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/Pala%C4%8Da-Brutti.htm?arhitekturne_znamenitosti=553&lng=1

https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/bruti-plemiska-rodbina/

 

Read 1424 times ponedeljek, 16 december 2024 17:53