Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Koper palača Gravisi-Barbabianca

Palača Gravisi-Barbabianca v Gallusovi ulici 2, je nastala leta 1710 s prezidavo oz. z dograditvijo obstoječe hiše družine Tacco.

Omenjeno hišo so uporabili za levo krilo nove palače, od tod tudi razlika v razporeditvi okenskih odprtin med tem in nasprotnim krilom objekta. Zgradba je zasnovana po beneškem modelu, ki ga dosledno spoštuje v obeh nadstropjih in pritličju.

Nastanek nove stavbe je datiran v napisu, ki teče v lokih trifore prvega nadstropja. Sama ureditev fasade je posebnost koprskih baročnih palač: srednja os je poudarjena s trikotnim čelom, ki ga podpirata voluti, pod njima pa se vrstita balkonski trifori; bolj je poudarjena tista v prvem nadstropju, pod katero se odpira portal. Levo in desno od osrednjega dela sta dve štiriosni krili.

Vendar je fasada značilna predvsem po bogastvu krasilnih detajlov. Razen na palači družine de Belli še nismo imeli opravka z dvema triforama in še tam nista zaporedoma druga nad drugo. Trifora v prvem nadstropju ima balkon, ki ga podpirajo štiri razmeroma močne konzole. Srednji lok je večji od stranskih, loke pa sklepajo dve levji in ena moška glava, ki so hkrati konzole za balustrado gornje trifore. Le-ta ima v loku sklenjeno samo srednjo odprtino — stranski sta pravokotni, vendar prostor nad njima izpolnjujeta dva dekorativna zmaja.

Najbolj zanimiva so okna prvega nadstropja. Sklenjena so s segmentnimi pretrganimi loki, ki oklepajo stilizirane pinijeve storže. Podokensko okrasje je že skoraj rokokojsko pojmovano, vendar se konveksna, vitičasto obrobljena tabla še niti za trenutek ne odmakne od zidu. Enak spodnji okras imajo tudi okna v drugem nadstropju. Kljub živahni dekoraciji, kakršne še nismo srečali, kaže hiša na zunaj prav resno lice, lahko bi celo rekli, da deluje hladno. V koprsko stavbarstvo prinaša nekaj, kar je v njem, razen na hiši Barbabianca v Ulici OF, ostalo brez odmeva.

Notranjščina je urejena po že ustaljenem načinu: iz velike pritlične veže pridemo levo na stopnišče, ki nas pripelje tik glavne dvorane prvega nadstropja. Tudi notranjščina je razmeroma živahno okrašena. Na stopniščni balustradi so (bili) trije putti. Ti trije mali kipci (danes je eden izgubljen) na balustradi simbolizirajo kiparstvo, slikarstvo in arhitekturo.

Saloni so poslikani, prav tako glavna dvorana (sredi prejšnjega stoletja jo je okrasil Giuseppe Gatteri).

Poleg portala in obeh okenskih trifor nad njim (v prvem in drugem nadstropju) pa centralno os na fasadi objekta poudarja še trikotno čelo. Tako zunanjost kot notranjost palače (predvsem njenega osrednjega dela) odlikuje bogato okrasje.

Središčni del stavbe se umirjeno dviga nad obe krili in se zaključi s timpanom. Kompozicija tega dominantnega in kamnoseško bogatega dela je zanimiva tudi zaradi dveh zmajev, ki sta postavljena ob središčnem loku trifore v drugem nadstropju. Gre za dekorativni element, ki simbolično povzema družinski grb. Razporeditev notranjih prostorov je skladna s členjenostjo fasade. Skozi vhodna vrata stopimo v prostoren atrij, ki se odpira na vrt. Na levi strani se odpira vhod v reprezentančni del palače, ki ga sestavljata stopnišče in slavnostna dvorana v prvem nadstropju. Stopnišče krasi bogata štukatura; nekdaj so tu viseli portreti najvidnejših članov plemiške družine Gravisi in do leta 1967 tudi štirje konjeniški portreti, ki predstavljajo najpomembnejše evropske protagoniste tistega časa: poljskega kralja Jana Sobieskega III., lorenskega vojvodo Karla V., avstrijskega cesarja Leopolda I. in princa Eugena Savojskega.

V palačo se je skozi stoletja stekalo mnogo umetnin. Še pred II. svetovno vojno je bila tu prava galerija vidnih beneških mojstrov. Prostori so bili opremljeni z dragocenim pohištvom in raznimi dragotinami. V glavni dvorani občutimo nekdanje slavnostno vzdušje, ki je ujeto v umirjeno krajinsko slikarstvo na stenah. Avtor fresk je tržaški slikar Giuseppe Gatteri, ki je slavnostno dvorano poslikal sredi 19. stoletja; celotna poslikava je redek primer ambientalnega slikarstva v celotnem gradivu 19. stoletja.

Palača je danes sedež glasbene šole, zato njena podoba, bogata zgodovinska preteklost tudi razgibana koncertna dejavnost v glavno dvorano privabljajo mnogo ljubiteljev likovne in glasbene umetnosti.

Lokacija:
Gallusova ulica 2. Palača (nekdanje najpomembnejše koprske plemiške družine) stoji kot dominanta v jedru mesta, ob izteku Gallusove ulice na Trg Brolo, z glavno fasado orientirana na ulico.


O družini in o palači Gravisi-Barbabianca
“...] il prestigio dell'antica nobiltà dei proprietari, la tradizionale distinzione per sapere o per valor guerriero dei singoli marchesi ...” S temi besedami rodbino Gravisi opisuje Francesco Semi v knjižici iz leta 1935 Il palazzo dei Marchesi Gravisi-Barbabianca a Capodistria, ki predstavlja dragocen vir podatkov o palači in njeni opremi. Prvi predstavnik družine Gravisi je Nicolò (I.) Gravisi, ki so ga leta 1440 Benetke za zasluge nagradile s fevdom Pietrapelosa, naslovom markiz in letno rento 250 dukatov. V Koper se je preselil iz Pirana in je bil leta 1466 vpisan med koprsko plemstvo. Od takrat je bila družina med najpomembnejšimi in najpremožnejšimi koprskimi plemiškimi rodbinami.

Gravisiji so posedovali številna posestva v Pradah, Arjolu, Ankaranu, Škocjanu, Buzetu in drugod. Zlato obdobje družine je bilo 18. stoletje v času uspešnih vojaških poveljnikov, nato pa eruditov in humanistov. Osrednja figura je bil literat, filolog in arheolog Girolamo Gravisi (1720 - 1812). Poroka s Chiaro Barbabianca je povezala obe družini in mu kot doto prinesla koprsko palačo in vrtove, ki so povezali obe posestvi, in rezidenco na Šantomi pri Kopru.

Palača družine Gravisi, od koder izvirajo pridobljene umetnine, se nahaja v Gallusovi ulici. Danes je v njej sedež Glasbene šole Koper. Starejšo palačo, ki je prej pripadala družini Tacco in je obsegala sedanje južno krilo, je dal leta 1710 povečati Giovanni Nicolò, o čemer priča plošča na pročelju v prvem nadstropju. Dodana sta bila osrednji del in severno krilo, fasada je bila dekorativno poenotena v zmernem, elegantnem baroku in v prav taki zmernosti okrasja je bil urejen vrt. Ta palača v nekoliko prilagojeni, skromnejši obliki ponavlja beneški vzorec ustreznega razmerja med stavbami v mestnem tkivu: postavljena je kot “svetilnik” določene mestne četrti. Med skromnejšimi hišami deluje vzvišeno in vzbuja občudovanje, vendar v ravno pravšnjem razmerju, da ne deluje čezmerno in tudi v gabaritih ostaja del mestnega tkiva.

“... sarà ancor più giovevole che vengano a generale conoscenza i bei dipinti custoditi nel palazzo Gravisi-Barbabianca come gemme in un ricco cofano. E se la nostra esposizione varrà a contribuire in questo senso, lo scopo potrà dirsi pienamente raggiunto ...” Tako je zapisal Francesco Semi leta 1935 v publikaciji o palači Gravisi-Barbabianca. Njegova želja, da bi lepe slike iz palače postale splošno znane, bo z novo pridobljenimi deli, ki bodo po restavriranju stalno razstavljena v Pokrajinskem muzeju Koper, vsaj delno uresničena.

Vir:
http://glasbena-kp.net/gravisi/zgodovina.htm

https://primorske.svet24.si/2023/02/22/nove-pridobitve-pokrajinskega-muzeja-koper

Read 1638 times četrtek, 13 junij 2024 12:49