Do njega pa pridemo po današnji Bolniški ulici, kjer že od daleč vidimo zanimivo gotsko hišo s triforo, ki stoji nad prehodom, včasih imenovanim vrata sv. Frančiška. Onkraj njih je na obrobju mesta zraslo več cerkva in samostan, do katerega se vzpnemo po stopnišču na desni strani.

Detajl trgaTrg Sv. Frančiška na Franciscejskem katastru

Kamnito stopnišče kaže starost, vendar se lahko spoštljivo spomnimo tisočerih nog, ki so ga uporabljale. Trg je v celoti »poškrlan«, pokrit s kamnitimi ploščami. Obdajajo ga pomembne stavbe.

Cerkev sv. Frančiška

Najprej od leve dalje na trgu stoji cerkev sv. Frančiška. Gradnja cerkve sega v 14. stoletje. Današnja podoba notranjosti izhaja iz 17., zunanjost pa iz 19. stoletja. Levi vogal cerkvene ladje je okrašen v stilu kiparjev Lombardov; baldahin pred glavnim oltarjem z začetka 16. stoletja je bil v 18. stoletju odstranjen in v 19. stoletju znova postavljen na prvotno mesto.

Notranjost cerkve Sv. Frančiška

Najpomembnejše likovno delo, Marija z vsemi svetniki, ki ga je naslikal Vittore Carpaccio leta 1518, je do leta 1940, ko je bilo odpeljano v Italijo, krasilo edikulo. Cerkev sv. Frančiška se ponaša s pravcato galerijo slik iz 17. in 18. stoletja. Najpomembnejše so Zadnja večerja, sliki papežev Aleksandra V. in Jurija II., Sv. Magdalena, Sv. J. Krstnik, Sv. Peter in Sv. Pavel ter Samarijanka ob vodnjaku.

Pod tlakom cerkve so številne grobnice, tudi družine Tartini.

Minoritski samostan sv. Frančiška in križni hodnik

Ob cerkvi sv. Frančiška stoji minoritski samostan z lepo oblikovanim notranjim dvoriščem, t. i. križnim hodnikom, ki predstavlja eno najlepših atrijskih arhitektur na Primorskem. Vanj vodi polkrožno zaključen portal z bogato obdelanima kamnitima stebroma, ki nosita arhitrav z napisom in grbi. Gre za najkvalitetnejše kamnoseško delo iz konca 17. stoletja v Piranu.

Samostan sv. Frančiška je bil najverjetneje ustanovljen še pred letom 1301, ko so minoriti že začeli z gradnjo cerkve. Samostan hrani veliko glasbene literature, stara samostanska knjižnica pa se lahko pohvali s knjigami iz 15. stoletja. V samostanu še danes živijo bratje minoriti, ki upravljajo samostansko cerkev, nudijo duhovno oskrbo in vodijo duhovne vaje.

 Križni hodnik

Križni hodnik predstavlja eno najbolj akustičnih prizorišč v Sloveniji, kjer že vrsto let potekajo številne vrhunske glasbene prireditve, kot so Piranski glasbeni večeri in Tartinijev festival. Iz križnega hodnika je vhod v samostansko pinakoteko, kjer so na ogled platna beneških slikarjev, ki so nekdaj krasila samostan in cerkev.

Pinakoteko si v poletnem času lahko ogledate vsak dan med 9. in 12. ter med 17. in 20. uro. Izven sezone je ogled mogoč po dogovoru.

Cerkev sv. Katarine

Kotna stavba zraven križnega hodnika je nekdanja cerkev sv. Katarine, ki je nastala verjetno še pred samostanom. Kasneje so jo uporabljali kot pokopališko kapelo, nato pa so jo opustili in priključili sosednjemu šolskemu poslopju.

Nekdanja cerkev sv. Katarine v uporabi

Natančno prenovo je dočakala leta 2014 po raziskavah, ki so izluščile marsikatero sled originalne stavbe, denimo ozka in visoka okna. V njej vidimo tudi zanimive grobnice piranske plemiške družine Furegon - De Preto in bratovščine sv. Katarine, ki jo označuje njen atribut – kolo.

Prva javna šola

Preprosto poslopje desno ob nekdanji cerkvici sv. Katarine je bilo sezidano za prvo javno šolo v Piranu. Vse odtlej je namenjeno izobraževanju; v njem je bila tako osnovna šola kot različne poklicne, nekaj časa je gostilo tudi gimnazijo in srednjo medicinsko šolo, danes pa sodi pod Univerzo na Primorskem.

Prostori instituta oziroma stavba prve šole v Piranu

Tu ima sedež UP ZRS Inštitut za dediščino Sredozemlja.

Viri:
http://minoriti.rkc.si/images/Datoteke/sporocila_3-13.pdf
http://www.portoroz.si/si/dozivetja/kulturne-znamenitosti/cerkve/cerkev-sv-franciska
Piran za radovednega pohajkovalca: vodnik po kulturni dediščini, Andrej Preložnik. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, 2016 - 106 strani