Zadnja stena je vkopana v teren. O podobi in obsegu prvotne stavbe in o času njenega nastanka lahko le domnevamo. Po ustnem izročilu naj binastala sočasno s cerkvijo ali njenim obzidjem, kar zajema okvirni časovni razpon od 12. do 16. stoletja. Tega ni mogoče dokazati, ostaja pa velika verjetnost, da njene osnove res segajo v srednji vek. Pritličje severozahodne stene stavbe, obrnjene v dvorišče, je najverjetneje edini ostanek prvotne hiše, grajene iz masivnih blokov lokalnega apnenca. Stavba je bila morda najprej pritlična in so šele kasneje dodali prvo nadstropje. Gre za arhaičen tip hiše, v kateri sta bila združena bivalni in gospodarski del z notranjo ali zunanjo povezavo. Tak tip hiše se je pri najrevnejših kmečkih družinah ohranil do 20. stoletja. Leta 1943 so hišo preuredili v hlev in senik. Taka je ostala do leta 1991, ko so jo opustili.

 Zazidana vrata in mlajše oknoDvoriščna stran

Po gradnji nosilnih zidov se da sklepati, da je bila hiša v nekem obdobju, najverjetneje pa v drugi polovici 19. ali celo v začetku 20. stoletja, porušena. Od prvotne stavbe se je ohranil le del pritličnega zidu SZ stene s severnim vogalom. Preostali del hiše je bil pozidan na novo, z drugačnim načinom gradnje. Arhaično gradnjo iz nepravilnih in razmeroma velikih kosov lokalnega apnenca je nadomestila drugačna, kjer prevladujejo precej manjši, deloma klesani zidaki iz peščenjaka, zloženi v vodoravne vrste. Stavba je preprosta, brez arhitekturnih posebnosti. Njena največja vrednost je v tem, da skupaj z drugimi stavbami soustvarja podobo tradicionalnega istrskega naselja in ohranja pričevalnost o nekdanjem vaškem življenju. S kamnito in leseno strukturo je del njegove avtentične materialne substance. Binclćva štala nosi sledove pogoste menjave funkcij stavb, ki se je, kot kaže, morala hitro prilagajati spreminjajočim se potrebam družine. O tem, kako so jo preurejali, pričajo kar tri kletna/hlevska vrata, od katerih so ena zazidana. Verjetno je bila hiša v nekem obdobju lastniško razdeljena v dve enoti ali sta bila v pritličju dva ločena prostora (hlev in klet).

Stavba je prezentirana v svoji zadnji obliki, ko sta bila v njej hlev in senik. Lastniki so se odločili, da jo oživijo kot turistično informativno pisarno, razstavni in občasen kulturno prireditveni prostor. V zaključni fazi obnove bo obiskovalcem na ogled prezentirana notranjost starega hleva, dopolnjena z manjšo zbirko na temo tradicionalne govedoreje. Vsebina novega programa se navezuje na živinorejsko dejavnost družine, ki potekav bližini vasi. Opisani predlog je bil sprejet kot pozitiven, saj omogoča ohranitev tradicionalnega kmečkega poslopja in dopušča prezentacijo notranjosti hleva: motiva, ki je v obalnem zaledju do danes skoraj povsem izginil. Stavba, ki je del materialne substance vasi Hrastovlje, bo prispevala k ohranitvi starega vaškega jedra. Nova namembnost bo prinesla višjo kvaliteto v sicer dokaj osiromašeno vaško življenje.

Stropna konstrukcijaObnovljena stropna konstrukcija

Pogled od straniZapiraloObnovljena Bincilćva štala

Zazidana vrataSvisli

Pri obnovi so bile upoštevane načelne zahteve: da se v čim večji meri ohranita originalna materialna substanca (stropna konstrukcija, svisli, kamniti obodni zidovi z vsemi stavbnimi elementi: strešnimi venci, okvirji oken in vrat, prekladami in razbremenilnimi loki) ter avtentična podoba celote v zadnji fazi razvoja stavbe. Pri sanaciji originalnih delov so bili uporabljeni tradicionalni materiali in postopki, kot na primer zidava poškodovanih delov zidov z originalnimi kamni in apneno malto. Streha je bila v celoti obnovljena z lesenimi elementi, ki se po obdelavi razlikujejo od originalnih. Uničeno stavbno pohištvo je bilo obnovljeno po vzoru originalnega. Konservatorski program je dopustil nekaj sprememb stavbnega telesa. Iz praktičnih razlogov so se zazidala hlevska vrata, ki vodijo naravnost na cesto in ponovno odprla starejša vrata na dvoriščni strani. Znotraj okvirja zazidanih vrat je izvedeno manjše okno. Mlajša pravokotna odprtinana isti fasadi se je nekoliko povečala in dopolnila z ertami iz belega istrskega kamna. S temi posegi sta bili omogočeni večja zračnost in osvetljenost pritličja. Odločitev izhaja iz navezave na tradicionalno dinamiko menjavanja funkcije stavb in s tem povezanih predelav. Konservatorska zamisel je, da se kontinuiteta praktičnega in varčnega razmišljanja nekdanjega kmeta pri gradnji nadaljuje, ko je to smiselno. V primeru Bincilćve štale, anonimne stavbe brez posebnih arhitekturnih kvalitet, je bilo to dopustno. K stavbi spada manjše dvorišče, stisnjeno pod kamnito škarpo z opuščenim svinjakom, kokošnjakom in ostankom jame za gnoj. Celota bo pridobila popolno pričevalnost šele, ko bo tudi dvorišče ustrezno prezentirano in vključeno v kulturno turistično ponudbo.

Preurejeno oknoZazidana vrata in novo okno

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).