S Tomosovo stolpnico je arhitekt Edo Mihevc ob njegovem nastanku napovedal tudi urbanistično paradigmo, ki bo odgovorila na potrebe takratne nove delovne sile v primorskem mestu. Stanovanjske stolpnice naj bi se razvile po obodu nekdanjega otoškega srednjeveškega mesta, v članku z naslovom Arhitekturni pomniki izgradnje Kopra po drugi svetovni vojni navaja Neža Čebron Lipovec. Vendar pa se to ni uresničilo. Če bi se, bi to lahko pomenilo konec prepoznavne srednjeveške vedute Kopra.
Mnogi imajo Tomosov blok za socialistično iznajdbo, ki bi naj namenoma po višini zasenčila cerkveni stolp mestne bazilike. Skratka za tujek v mestnem tkivu.
Rdeča stolpnica
Toda ta pohod so začeli že Italijani v obdobju iredente in porušili nekdanjo lepo mestno četrt z mestnim gledališčem ter zgradili novo stavbo za šolo v duhu tedanjega italijanskega stila s polkrožnimi oboki – danes hotel Koper.
Nihče se ne spotakne ob porušitev nekdanje Avstrijske kaznilnice, ki je pred tem uničila samostansko celoto.
Pa prej Avstro ogrske mestne oblasti, ki so zasipavale mlakužne vode okoli koprskega otoka polne bolezni in uničile koprske mandrače.
Pa še prej Benečani. Porušili so del mestnega obzidja proti morju in dali zgraditi Levji grad, da bi obvladovali uporne Koprčane.
Kaj je pristno?
Ben, ali znamo brati nam dano arhitekturo mesta Koper?
Tomosov nebotičnik je treba brati tudi v kontekstu ambienta, ki je nastal okoli njega. Nekdanji samski dom je obdan z nižjimi stanovanjskimi hišami s predvideno utilitarno vsebino v pritličjih okoli parka, ki je odprt proti morju. Odpira se nam skozi Plečnikov kandelaber na stopnišču, ki nas odnesejo na morje, na plano, v svet.
Današnja okolica
Skratka gre za ambient s kakovostno mestno bivalno zasnovo; deluje kot zaokrožena mestna četrt.
Več pa na tej povezavi.
Kraj spomina in kraj pozabe
Za Tomosov blok Neža Čebron Lipovec pravi, da je "hkrati kraj spomina in kraj pozabe, zato je tako kontroverzen. Kraj pozabe je v dveh smislih: nastal je na pogorišču spomenika beneškega časa, torej je izbrisal spomin na beneško identiteto mesta, hkrati je izbrisal tudi spomin na slovansko (torej tudi slovensko) prisotnost v mestu, ki jo je gojila verska skupnost. Tako je izbrisan tudi spomin na to predrevolucionarno zgodovino slovenstva."
"Je pa nebotičnik nedvomno tudi kraj spomina, saj je prava 'govoreča arhitektura', ki zelo glasno naznanja slovensko in jugoslovansko socialistično prevlado v Istri. S tem je tudi spomenik času, ki je ustvaril sodobni Koper oz. Koper, kakršen je, odkar je slovensko prebivalstvo na oblasti in predstavlja večino," nadaljuje. "Nebotičnik je simbol povojne prosperitete 'slovenske obale', časa, ko sta bila Tomos in Luka Koper stebra ekonomije, razvoja in blagostanja. Zadnje pa je sprožilo tudi priseljevanje velike večine prebivalstva, ki se danes imenujejo Koprčani. Nebotičnik je torej njihovo (naše) sidro identitete."
Rdeča stavba z modro-belimi okni
V kontekstu njegovega političnega sporočila, še opozarja arhitekturna zgodovinarka, je treba brati tudi njegovo zelo jasno vizualno podobo. Rdeča barva fasade ni naključna, prav tako ne njegova modro-bela okna, in "nenaključno je bil postavljen na severni rob mesta, saj z najbolj vidne točke kriči proti Trstu: 'Tukaj smo Slovenci in Jugoslavija!'"
Veduta Kopra v 70. letih
A ne glede na njegov simbolni pomen in njegov prostorski potencial, kot opozarjajo sogovorniki, je koprski blok ostajal prazen dolga leta.
"Rušenje bloka bi na simbolni ravni pomenilo podobno kot postopna ukinitev Luke Koper oz. kar je pomenila razprodaja Tomosa. Zdajšnje mestno prebivalstvo, ki je že tako 'migrantskega' izvora, saj se je večina priselila od nekod drugod, bi ostalo brez ključnih temeljev lastne zgodovine in identitete," še pravi Neža Čebron Lipovec.
Arhitektonska podoba
Stavba je sopotnik modernizma tedanjega aktualnega povojnega arhitektonskega trenda, ki je uvedel čiste linije, industrijsko izdelavo in funkcionalnost. Vendar se Edo Mihevc ni oziral le na pripadnost tej usmeritvi, čeprav stavba nedvomno sodi vanjo.
Pazljivemu očesu ne uide, da je na strani stavbe, ki je obrnjena proti mestu, pozorno komuniciral z njim; stroge modernistične linije je zamenjal pisani preplet balkonov in detajlistično obdelana fasada - slednje se naravno vklaplja v mestni ambient – in jasno citirajo stavbo Bauhausa v Dessau, severno pročelje pa ob enakomerni rdeči plošči s francoskimi okni definira v beli kamen oblečeno samostojno telo stopnišča, ki z uro na vrhu in k morju odprtim trgom pred sabo ustvarja, kot cerkev nekoč sodobno mediteransko piazzo.
Od leta 2018 so v njem prestižna stanovanja in tudi rdeča barva fasade se je poslovila. In tudi arhitektonsko izročilo povojnega Bauhausa se je spremenilo.
Pročelje proti mestu
Mogoče je zaključiti, da smo podedovali arhitekturo z lastno in verodostojno govorico. Je del našega bitja z vsemi sporočili, ki jih prenaša.
Stolpnico so leta 2018 prenovili, danes so v njej stanovanja.
Novi tomosov blok iz leta 2018
Vinko Pisar
Viri:
Čebron Lipovec, Neža. Arhitekturni pomniki izgradnje kopra po drugi svetovni vojni. ZRS Piran, 2012
http://siol.net/trendi/dom/tomosov-blok-v-kopru-nekdanji-samski-dom-danes-propada-442520
