Na zadnji polici preden se hrib Straža (364 m) strmo dvigne do Pomjana so Rojci, najzahodnejši zaselek v marežganski krajevni skupnosti. Do Rojcev pridemo, če na križišču na Pilju, takoj nad Babiči, zavijemo desno navkreber, mimo porušene cerkvice Sv. Ivana.
Rojci so pravzaprav vasica, ki je nastala pred nekaj stoletji, ko se je sem priselil bogataš po priimku Rojac. Vasica ima središče ob cesti, kjer so nekoč prirejali jugno za šagro za svetega Petra konec junija. Iz središča potekata dve ulici. Zgornja ulica se končuje na najvišji točki vasice, od koder se ponuja čudovit razgled na vanganelsko dolino z morjem v ozadju. Spodnja ulica pa ravno tako skriva svoje arhitekturne značilnosti istrske vasice. Pod samim naseljem je bila še domačija mlinarjev Umer, ki so imeli mline na Rokavi.
V vasi je ostalo dvajset številk, čeravno je stavb več. Ostale je toliko načel zob časa, da nimajo več svoje številke. Nekatere hiše so imele prizidana ognjišča, ki so imela prav posebne oblike, druge domačije pa imajo prostrane vrtove.
Ukvarjali so se predvsem s kmetijstvom, vasica pa je premogla gostilno in tudi kovača, h kateremu so se zatekali kmetje, ko je bilo potrebno popraviti železje na vedno preobremenjenih vozovih. Pridelovali so zgodnjo zelenjavo in sadje kot so češnje in fige. Danes se tudi tukaj prideluje predvsem oljčno olje in vino. Zemlja, ki obdaja Rojce je večinoma strma, zato so obdelovalne površine zbrane na položnejši strani, ki se razteza do Rokave. Tu najdemo Bašoro, Tromun, Potok, Čopinje, Kortino, Brnico, Barede, Bargec in Podbargec ter vinograd Prek.
Za živino je bil na koncu vasi obzidan puč na Krnjivah. Ko so obnavljali cesto, so ga s stroji poskušali očistiti, vendar je od takrat veliko manj vode. Za gospodinjstva se je uporabljala deževnica, ki se je zbirala v vodnjakih na dvoriščih domačij. Sicer sta bila v vasi le dva vodnjaka. Eden je bil pod vasjo pri Mrlinu, drugi pa v Paštinah.
Nič se ne ve, od kod je prišel bogati Rojac, domačini sklepajo, da je prišel iz Nove vasi. Danes v vasi priimka Rojac ne najdemo več. Zamenjali so ga Peroša, Šergon, Umer in Marancina. V kratkem se pričakujejo novi prebivalci, ki poleg tega, da obnavljajo stare hiše, gradijo nove.
Novi prebivalci so začeli prihajati, potem ko so uredili cesto in seveda vodovod ter električno napeljavo. Prva žarnica je zagorela že v petdesetih letih, voda pa je bila do leta 1982 še velik problem. Predvsem v poletnem sušnem obdobju, ko so jo morali nemalo kdaj gasilci pripeljati.
Ponosni Rojčani niso zadovoljni, da spadajo pod Babiče. Zato upajo tudi na podporo novih sosedov, da bi se zaselku povrnilo prvotno ime.
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Tekst: Salvatore Žitko
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
