Med zaselkom Sabadini in potokom Morigla, se nahaja še en manjši marežganski zaselek. Tudi ta nosi ime po priimku rodbine, ki se je nekoč tam ustavila. Škrgati so majhen zaselek, ki ga sestavlja le nekaj hiš.
Pod zaselkom Krmci vodi do tja strma pot, ki spada med omrežje "poti za srce". Ta nas popelje nad strugo potoka Morigla in pod parcele, imenovane Opatije. Ko prečka potok, se nahajamo že pod Novelo, ki razmejuje Marezige od Škrgatov. Iz druge strani, skoraj ne moremo ločiti malega zaselka od Sabadinov, saj ju loči le zid ob cesti za Škrgate.
Življenje je bilo tukaj razmeroma težko. Družine so se preživljale z doma pridelano hrano, ki so jo prebivalci zaselka dobili večinoma od zemlje na Pešljonu pod vasjo. Denar za davke pa so skušali pridobiti s prodajo sadja, predvsem fig, hrušk in češenj, ki jih je bilo nekoč v izobilju.
Gospodinjstva so imela po kakšno glavo živine in prašiča, ki so ga zaklali okoli novega leta. Kruh se je pekel doma, najprej pod črepnjo na ognjiščih - fogolerjih, nato pa v zidanih štedilnikih. Gospodarji pa so tudi imeli vsa orodja, da jim ni bilo treba iskati usluge kovačev ali mizarjev.
Škrgatcev je bilo vedno veliko. V zaselku je bilo pet družin z enakim priimkom in največkrat je bilo več ust, kot jih je bila posamezna domačija sposobna nahraniti. Kljub temu, da so si bili vsi v kakšnem sorodstvenem razmerju in so si v težavah radi pomagali, so bili vajeni že zgodaj iskati nov življenjski prostor. Tako jih najdemo daleč naokoli po Istri kot po širnem svetu.
Druga svetovna vojna Škrgatce ni našla nepripravljene. Še preden je prišla vojna vihra, so se domačini izurili v čuječnosti ob takrat prepovedani žganjekuhi. Žganjekuha je bila namreč prepovedana in kazni so bile velike. Domačini pa so znali vedno prelisičiti italijanske orožnike, ker so se spretno skrivali ob strugi Morigle. Ko je prišel za to čas, pa so se tudi izkazali. Skoraj vsi so odšli v partizane oziroma se kako drugače udejstvovali pri odporu.
Ti burni časi so pustili sledi vse do danes. Nedavno, ko je gospod Gržinič prezidal nekdanjo štalo, je našel skrito orožje in municijo.
Danes v tem zaselku prebivajo le tri družine, ki so se sem priselile kasneje. Domačinov žal ni več. Tako najdemo družino Gržinič na začetku zaselka, Bosanec v središču in Marinšek na koncu. Vsem je skupno to, da so si poiskali dom stran od najhujšega mestnega vrveža. Gržiničeve, ki so v Škrgatih najdlje, je sem privedla ljubezen do živali in kmetovanja. Tukaj so si ustvarili pravo malo kmetijo. Miru in takega stika z naravo si v mestu ne moremo privoščiti, lahko ga le občudujemo, ko obiščemo to malo vasico ...
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Tekst: Salvatore Žitko
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
