Zaselek leži strmo nad Retinskim potokom in gleda na severno stran. Tako se odpira zanimiv pogled na Trst s Škedenjsko industrijsko cono, v ospredju pa je sosednji greben, na katerem vidimo vas Badiho. Zaselek sestavlja pet hiš, a le v dveh je življenje. Ostale, prazne hiše, počasi načenja zob časa. V eni od hiš živita zakonca Cupin s prijaznim psičkom Nerom, v drugi hiši pa prebiva družina, ki je prišla iz Like.
Zaselek nikakor ne more skriti svoje ruralne preteklosti, saj se za vsakim vogalom skriva kakšen kmečki pripomoček. Med hišami je tudi majhen vinograd in vrt, kjer gospod Cupin pridela svežo zelenjavo za domačo uporabo. Nekoč so tu živele družine Kozina, Cupin, Štefančič, Sodnik iz Retine, in Hrvatin.
Gospod Cupin se spominja veliko zgodb, ki so vezane na Rombe. V svojem življenju je veliko doživel. Spomni se hudih časov iz druge svetovne vojne, ko so tukaj bili Nemci. Nemci so se namreč utaborili v njihovem škednju in uredili svojo postojanko. Hudi časi so se nadaljevali tudi po vojni, ko so se ti kraji razdelili med cono A in cono B. Takrat mnogi niso več videli svoje bodočnosti v teh, od vojne zaznamovanih krajih, in so si poiskali srečo drugod po svetu. Gospod Cupin bi skoraj ostal sam v zaselku, če ne bi njegov stric prodal svoje hiše priseljencem iz Like, ki so se sem priselili v začetku šestdesetih let. Tako danes živijo v Rombih le štirje ljudje.
Zaselek je nastal po hudi epidemiji kuge, ki je pestila te kraje. Takrat se je prednik gospoda Cupina odselil iz Tinjana na svoje posestvo v Rombih. Takrat je bila tukaj le pristava ali 'kortina', kot so tem posestvom pravili domačini.
V tistih časih so Rombi spadali pod Tinjan in nekateri Cupinovi potomci so bili celo tinjanski vaški župani, kljub temu da so živeli v Rombih. Tukajšnji ljudje so se ukvarjali tudi s prevozništvom, saj je cvetoče mesto Trst, potrebovalo od kamenja iz elerskih kamnolomov do bal volne, ki so jo prepeljali iz Trsta v Rižano, kjer so jo perice oprale ter jo oprano vrnili v Trst.
Z vodo v Rombih ni bilo nikoli težav, saj so ti kraji bogati s podtalnico in v kolikor bi bilo potrebno, bi lahko imela celo vsaka domačija svoj vodnjak. Živino so domači vodili napajati v zajetje z rezervoarjem pod zaselkom.
Cupinovi so imeli po dva vola za obdelovanje njiv, primerna pa sta bila tudi za vleko težkih tovorov, najbrž za potrebe kamnoloma. Na njihovo nekdanje delo spominjajo danes le še jarmi obešeni na zidu v kleti. Poleg njih so obešeni tudi komati, kar priča, da so volom na kmetiji delali družbo tudi konji.
Na eni od jert je vsekana letnica 1800, ki je v čas zaznamovala takrat novo stavbo v Rombih.
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.