Čeprav so danes Brda skoraj povsem novo naselje, je nekaj starih domačij še opaziti ob vzponu proti vrhu. Od tu se razteza lep pogled na bližnji Koper, ki v lepem vremenu seže tja do zasneženih Julijcev. Posamezne stare hiše nas še spominjajo, da je bilo na tem kraju tudi v preteklosti veliko življenja. In kako so bile poimenovane družine, ki so stanovale na pobočju Brda? Bile so Cojpa, Sodatič, Parentič, Anter in Tantarel.
Za rodbino Tantarel je znano, da je prišla iz zaselka Dilice. Vse te družine so se pred vojno preživljale obdelovanjem njiv, vinogradov in oljčnikov. Vinograde in oljčne nasade pa so na Brdu imeli tudi kmetje iz Manžana, sosednje vasi, do katere še danes vodi stara kolovozna pot. Najstarejši domačini se poti spominjajo tudi po tem, da je ob njej skoraj vse leto izviral potoček, ki se je stekal v puč ob poti med Brdi in Manžanom. Tu so kmetje napojili živino, natočili vodo za zalivanje in špricanje trt, dobra pa je bila tudi za pitje.
Zaselek Brda je danes poseljen predvsem z novimi prebivalci. Večina si je hiše zgradila po sedemdesetem letu.
Eden najbolj zanimivih prebivalcev Brda je gotovo Klemente Knez. Mož, ki je otroštvo preživel v Strunjanu, se je kot obrtnik in izumitelj posvečal številnim zanimivim projektom. Med mnogimi je gotovo najodmevnejši Projekt 'Pot zdravja in prijateljstva', ki ga je skupaj z nečakom Mladenom Knezom iz Strunjana in Butul Mitjo iz Manžana predstavil kot evropski projekt ohranitve trase stare železniške proge med Trstom in Porečem.
Klemente ima v svoji hiši na Brdu tudi manjši muzej 'Poti zdravja in prijateljstva', pripravlja pa tudi nov projekt, saj sestavlja makete vseh sedmih železniških postaj te ozkotirne proge, ki je tekla tudi po naših tleh.
Na Kampelu Brda so nedavno ustanovili tudi Športno društvo Kampel Brda, kjer imajo balinarsko sekcijo, ustanovili pa so tudi kulturno sekcijo, ki pripravlja zbirko, ki jo bodo razstavili v muzeju.
Domačini so uredili balinišče, kjer imajo ob rekreaciji tudi zbirališče za krajane Brda, prirejajo pa tudi uradna tekmovanja v balinanju. Pripravljen imajo tudi projekt ureditve otroškega igrišča in muzeja, kjer bi razstavili zanimive najdbe iz Kampelsko - Manžanskega hriba ter zanimivosti, s katerimi bi seznanjali predvsem otroke in mladino.
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
