Vas Grintovec se je nekoč imenovala Kaverljag. Ime si je delila z nižje ležečim zaselkom. Prvi podatki o tukajšnem naselju segajo v drugo polovico 16. stoletja; pod današnjim Grintovcem je namreč stala cerkev sv. Ivana, o kateri pa danes žal ni več sledi. O njenem imenu govori le še vaška kapelica, posvečena sv. Ivanu, zaščitniku današnjega Grintovca. Iz novejše literature o Grintovcu velja omeniti še Gravisijevo knjigo o imenih krajev občine Pomjan (iz leta 1922), kjer včerajšnji Kaverljag oz. današnji Grintovec poimenuje 'vas pod Šmarjami'.
Pot do Grintovca je slikovita. Na 'Kužeri' zavijemo za Šmarje in tik pred njimi skrenemo desno. Od tu naprej nas podeželska slemenska cesta vodi skozi značilno-lepe istrske vinograde, v katerih zorijo žlahtne sorte istrskega grozdja za še žlahtnejše sorte okusnih kapljic. Skrbno obdelanim vinogradom delajo družbo oljčniki s starimi, pa tudi s številnimi na novo zasajenimi oljkami. Po nekaj blagih ovinkih se nam odpre širok pogled na vas. Strehe Grintovških hiš se dobesedno kopajo v visokem poletnem soncu, v zimskih mesecih pa tudi prejmejo kar lepo zalogo sončne energije.
Vhod na Grintovec je prav posebnega značaja, saj se tu, že na samem začetku vasi, soočimo z znanim latinskim izrekom "Mens sana in corpore sano": Novo športno igrišče je bilo zgrajeno nedavno in njegova otvoritev je odmevala daleč naokoli. Še en dokaz družbene organiziranosti kraja in skrbi za (predvsem) mladi prihajajoči rod!
Cesta, ki se nato nadaljuje v ravni smeri skozi vas, je na obeh straneh obdana s številnimi novimi, obnovljenimi in tudi starejšimi hišami. Najveličastnejša med njimi je gotovo dolga kamnita stavba s častitljivim portonom. Letnica le-tega sega v davno leto 1888. Kamniti obok je že od daleč opazen in s svojim elegantnim lokom vleče nase marsikatero, za istrsko arhitekturo dovzetno, oko. Obok omogoča stanovalcem vstop na dvorišče in je hkrati nosilec vrhnjih prostorov te zanimive grintovške hiše. Na Grintovcu sicer srečamo še vrsto drugih znanih istrskih arhitekturnih elementov, med katerimi so seveda najbolj zanimivi baladurji. Ker jih mnogi (tako tudi na Grintovcu) ohranjajo kot 'kamnit dokument' preteklih časov, ni bojazni, da bi odšli v pozabo.
Grintovško gospodarstvo je še nedavno temeljilo na pridelovanju stročnic, predvsem graha in zgodnjih sort fižola. Med njimi je bil še posebej znan 'kok', ki je neredko cvetel celo za pusta ali pa 'kvarantin', ki je delal stroke na 40 dni. Oljke, za razliko od danes, niso bile tako pomembne. Sadili so jih na robovih njiv, da so pred ostro burjo ščitile ostale pridelke. Visoki Grintovec tudi ni imel dolinskih posesti, zato je bila tu prisotna večna borba za koruzo. Z njo so namreč pripravljali dva glavna (in običajno tudi edina) obroka: polento in minešto.
Grintovec je bil seveda tudi vinoroden. Tu so gojili različne vrste trt: 'kristanič', lokalno ime za kraljevino, 'tintoria', zelo močno črno vino, nato še 'klona' in 'ciciba', ki sta namizni sorti, ter znana refošk in muškat.
Po pripovedovanju grintovčana Emila Hrvatina, je vsaka družina premogla po enega pujsa in vsaj eno kozo, če je bila v vasi revščina. Če so bile dobri časi, pa je bilo več živine v hlevih. Za prevoz stvari (včasih tudi ljudi) so bili navadno osli ali celo konji in voli, če je bila hiša bogata.
V drugi nedelji meseca oktobra je bil v vasi sejem. To je bil vesel in živ čas izmenjav uporabnih stvari in vesti. Grintovec je sicer skozi ves svoj čas ekonomsko in upravno gravitiral na Šmarje. Mnogo svojih pridelkov pa so Grintovčani odpeljali tudi z ladjo (s Kopra) v Trst in jih tam prodali.
Najstarejši priimki na Grintovcu so: Hrvatin, Markežič in Starčič. Kasneje so se jim pridružili še Morgan, Hlaj, Mejak, Kastelič in Hrvatin. Družine so se sem naselile predvsem s Krkavč in Padne.
V začetku prejšnjega stoletja je bilo na Grintovcu 24 družin, tudi z 10 in več otroci. Največja družina pa je štela 18 otrok.
Gibanje števila pebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 97 173 207 142 128 41 85 97 - 132
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 i n Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Tekst: Salvatore Žitko
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
