Odločilna za nastanek naselja pa je bila obalna plovba, ki so jo sprva gojili predvsem grški kolonisti v poznohelenističnem obdobju na Jadranu. Izhajajoč iz slednjega naj bi bilo ime Piranon grškega jezikovnega izvora, pri čemer naj bi mesto imelo tudi svojo predrimsko histrsko-kaštelirsko fazo. Naselje, ki se je izoblikovalo na koničastem rtu polotoka Madona in se lijakasto vzpenja proti pobočju Mogorona, na začetku katerega danes dominira cerkev sv. Jurija, je bilo naseljeno že v prazgodovinskem času.
Ostanki prvotnih zidov
V preteklosti so strokovnjaki predvidevali, da je Piran nastal v času rimskega imperija, drugi so domnevali, da je prazgodovinsko gradišče in celo rimski kastel stal na prostoru današnje cerkve sv. Jurija, samo ime Marciana pa je Morteani povezoval z rimsko kolonijo. Arheološke raziskave v mestnem jedru Pirana (Stari trg), neposredni bližini mandrača (danes Tartinijev trg) in na prostoru sv. Jurija kažejo na intenzivno gradbeno dejavnost, ki se je pričela že v prazgodovinskih obdobjih, rimskem – pozno republikanskem (1.st. pr.Kr.) in rimskem imperialnem času, ko je obseg naselbine verjetno segal vse do nekdanjega mandrača, kjer bi lahko bilo tudi rimsko pristanišče. Naselje si je morda v času zgodnjega cesarstva pridobilo status integrirane celote, mogoče peregrinske skupnosti ali vicusa.
Na prostoru stolne cerkve sv. Jurija domneva Morteani, Arch. Triestino 12, 1886, 311 ss, obstoj gradišča in rimskega kastela. Leta 1592 so pod oltarjem našli relikviarij in krstno posodo, ki je pripadala prejkone rimskemu nagrobniku (Morteani, n. n. m.). Za cerkvijo so našli sesterc vladarja Gete; Pega, Numizmatični vestnik št. 3, 1960, 92.
Zgodovinar Morteani (1886, p.9 e p. 10 note 11,12,13), navaja, da postaja Piran v času bavarskih in koroških grofov (952-1037) čedalje bolj fevd. V tem času postavijo gradišče - kaštelir na gričku nad trgom ( sedanja cerkev Sv. Jurija ). Leta 1200 se je predel med krstilnico, staro cerkvijo ter obzidjem imenoval Castro - Castello ( grad ). Tudi iz tega izhajajo značilni piranski priimki kot so : "de Castro Pyranensi", de Castro, Castro in Casto.
Okoli leta 1500 gradišče prepusti mesto sedanji stolni cerkvi.
Pri utrjevanju temeljev mestnega obzidja so pri stolpu, ki stoji na desni strani ceste Piran - Beli Križ, 1957 našli odlomek rimske samostrelne fibule. Boltin, VS 7, 1958 - 59, 355.
Pri Punti so 3 m pod morsko gladino našli 4 rimske amfore (PM Piran inv. 6 - 9).
Iz Pirana navaja Gregorutti, Arch. Triestino 14, 1888, najdbo tegule z žigi C. Clodius C. f. Vel. (str. 359 ss), T. Coeli (str. 360, nn. 60 h) in P. Ituri Sab(ini) (str. 369, n. 96 e). Iz Pirana ali okolice hrani PM Piran nekaj novcev od Avgusta do Marka Avrelija (glej tudi Morteani, Arch. Triestino 11, 1885, 184).
http://istra-mtb.net/index.php?topic=1827.msg12485#msg12485
http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve
