Reka Rižana, antično Phormion, je dolga le 14 km in je edini skozi celo leto vodnati vodotok na območju Slovenske Istre. Izvira kot Zvroček na nadmorski višini 69 m, v bližini zaselka Žgani pri Mostičju na stičišču apnenca in fliša in se izlije v Koprski zaliv za Srminom. Pri izviru je cerkvica sv. Marije z letnico 1753. Po vsej verjetnosti gre za letnico obnove, sicer pa naj bi cerkvica izhajala iz začetka 15. stol. V njeni bližini so zajetje Rižanskega vodovoda, ribogojnica in restavracija. Včasih je bila tu farma bobrov, ki pa je propadla. To je priljubljena turistična in izletniška točka. Od izvira vodi markirana pot v Podpeč in dalje na Kojnik in Slavnik.
Reka Rižana je regulirana po vsej svoji dolžini, vendar so kljub temu njene brežine v zgornjem toku zarasle z gosto drevesno grmovno vegetacijo, v spodnjem toku pa predvsem s trsjem. Reka z brežinami je v zgornjem toku pomemben življenjski prostor dolgonogega netopirja in raka primorskega koščaka.
Ob Rižani
Iz njene zgodovine omenjamo “Rižanski zbor” iz l. 804, ki so ga sklicali predstavniki največjih istrskih mest: Kopra, Pulja, Poreča, Pičana, Novigrada, Labina, Motovuna, Buzeta, Pirana, Umaga in Rovinja. Nezadovoljni s politiko tedanjega frankovskega vojvode Joanesa so pred odposlanci Karla Velikega protestirali zoper uvedbo fevdalnega sistema in zoper naselitev slovanskih plemen na njihova ozemlja. V obeh zahtevah so uspeli. Vojvoda je bil odstavljen.
Njeno porečje s kraškim zaledjem meri 198 km2. Na desnem bregu se nad izvirom dviga mogočni Kraški rob, pa Loško brdo nad Loko, Brdo nad Žgani, Rožarsko brdo in Golo brdo nad Dekani, nad levim bregom sta najprej Škarapinc in Griža (kamnolom) pod Kubedom, in še Ivačevec in Kominščica nad Rižano ter Dekanski hrib. Do zaselka Robida (Sv. Nedelja-Rožinči) je dolina ozka, pod Dekani pa se razširi. Del doline do morja je naplavljen. Tu so že v srednjem veku delovale soline, ki pa so jih pred prvo vojno opustili in spremenili v rodovitna polja za pridelovanje povrtnin in sadja. Samo ustje Rižane in ravnico v neposredni bližini pa je okupirala koprska luka. Tu je terminal za trajekte in razsute tovore.
Dolina Rižane je pomembna naravna pot, ki povezuje notranjost s Krasom, obalo in osrednjo Istro. Njeno ustje je bilo nekoč zaključek stare jantarske poti, “tractusa”, ki je vodil do obdonavskih dežel. Danes sta po dolini speljani magistralna cesta Koper-Ljubljana in železniška proga Koper-Prešnica.
Z ozirom, da je reka Rižana skozi celo leto vodnata, so že v prejšnjem stoletju začeli izkoriščati njeno energetsko moč - ob njej so zgradili številne mline. Zanje in za druge obrate na vodi je bila Rižana zaradi ugodnega strmca zelo primerna od izvira do Portona pod Dekani. V tej sorazmerno kratki razdalji je bilo v prejšnjem stoletju kar 35 mlinov in drugih obratov ob vodi (stope, oljarne, valjalnice, kovačije, žage), dolina pa je bila vsa prepredena z mlinščicami. Ob mlinih so nastajala mlinarska naselja. Topična mlinarska pokrajina! Vas Rižana je bila glede tega v preteklosti izrazito mlinarska. Sama vas in bližnja zaselka Cepki in Kortine so imeli ob Rižani kar 11 mlinov:
a) Kortine: Kofolov, Pri Kovaču, Na Vali, Pri Koreliču in Mišnik;
b) Rižana: Pri Tonci, Mičev, Trsjan, Pri Francu;
c) Cepki: Šikov in Bašev mlin.
O tem kako je mlinarstvo ob Rižani nastajalo, se razvijalo in končno propadlo, zanimivo opisuje Julij Tittl v svoji knjigi Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri (Založba Lipa 1988).
